2. JR OP SI-AT 2007-2013 / 2. OA OP SI-AT 2007-2013 0 Cilj 3 Evropsko teritorialno sodelovanje / Ziel 3 Europäische Territoriale Zusammenarbeit Operativni program Slovenija–Avstrija 2007-2013 Operationelles Programm Slowenien–Österreich 2007-2013 PRIJAVNICA / ANTRAGSFORMULAR Akronim projekta / Kurztitel des Projektes: MURMAN Izpolni Skupni tehnični sekretariat / Wird eingetragen vom Gemeinsamen Technischen Sekretariat Osnutek projekta / Projektentwurf Datum prejema / Eingangsdatum: Podpis / Unterschrift: Vloga / Antrag Datum prejema / Eingangsdatum: Podpis / Unterschrift: Potrditev / Bestätigung Datum: / Datum: Podpis / Unterschrift: Legenda Legende za vpisovanje besedila / ausfüllen za izbrati/označiti / Option markieren/auswählen Za predložitev osnutka projekta izpolnite samo posebej označena poglavja in točke. Za predložitev vloge izpolnite prijavnico v celoti. Zur Einreichung des Projektentwurfs füllen Sie nur die markierten Kapitel und Punkte aus. Zur Einreichung des Antrags füllen Sie das Antragsformular vollständig aus. 2 IZJAVA ZAKONITEGA ZASTOPNIKA VODILNEGA PARTNERJA / AUSSAGE DES ZEICHNUNGSBERECHTIGTEN VERTRETERS DES LEAD PARTNERS Ime in priimek / Name: Zora Levačić, dr. med., spec. Položaj / Stellung: Direktorica/Direktorin Podpisani-a potrjujem, da so vse informacije v prijavnici točne. Uradno veljavna različica teksta je: / Ich, die Unterschriebene, versichere, dass alle Angaben in diesem Antragsformular richtig und vollständig sind. Die offiziell gültige Sprachvariante des Textes ist: X slovenska / Slowenisch nemška / Deutsch Podpis / Unterschrift: Kraj in datum / Ort und Datum: Maribor, 13.12.2010 Žig / Stempel: 3 1. Splošne informacije / Allgemeine Informationen Za osnutek projekta izpolnite celotno točko 1. / Zur Einreichung des Projektentwurfs füllen Sie das gesamte Kapitel 1 aus. 1.1 Naziv prijavitelja (vodilni partner) / Name des Projektantragstellers (Lead Partner): Zavod za zdravstveno varstvo Maribor / Institut für öffentliche Gesundheit Marburg 1.2 Naslov projekta / Projekttitel: Največ 200 znakov, vključno s presledki Skupno trajnostno upravljanje sistema javne oskrbe s pitno vodo na čez mejnem območju Murske doline Max. 200 Anschläge einschließlich Leerzeichen Gemeinschaftliches nachhaltiges Management von Trinkwasserversorgungssystemen im grenzüberschreitenden Mur Einzugsgebiet 1.3 Akronim / Kurztitel: Največ 25 znakov, vključno s presledki / max. 25 Anschläge einschließlich Leerzeichen MURMAN 1.4 Prednostna naloga in področja dejavnosti, obravnavana v projektu / Priorität und von dem Projekt betroffene Aktivitätsbereiche: Označite ustrezna polja. Izberite le eno prednostno nalogo. Projekt se lahko nanaša na več področij dejavnosti v okviru prednostne naloge. Izberite tisto/a področje/a dejavnosti, s katerim/i je vaš projekt najbolj povezan. / Entsprechende Felder markieren. Bitte nur eine Priorität wählen. Das Projekt kann innerhalb der Priorität mit mehreren Aktivitätsbereichen zusammenhängen. Wählen Sie den/die Aktivitätsbereich(e), zu dem/denen Ihr Projekt am besten passt. Označiti / Opis markieren Beschreibung Prednostna naloga 1: Konkurenčnost, znanje in gospodarsko sodelovanje Področja dejavnosti: Razvoj malih in srednje velikih podjetij (MSP) Turizem Priorität 1: Wettbewerbsfähigkeit, Wissen und wirtschaftliche Zusammenarbeit Aktivitätsbereiche KMU-Entwicklung Tourismus Rahmenbedingungen für eine wissensbasierte Wirtschaft Thematische Stärkenfelder Priorität 2: Nachhaltige und ausgeglichene Entwicklung Aktivitätsbereiche Verwaltung natürlicher Ressourcen Umwelt und Energie Städtische und Regionale Entwicklung Soziale und kulturelle Entwicklung Okolje za na znanju temelječe gospodarstvo X X X Tematska prednostna področja Prednostna naloga 2: Trajnostni in skladen razvoj Področja dejavnosti: Upravljanje z naravnimi viri Okolje in energija Razvoj naselij in regionalni razvoj Socialni in kulturni razvoj 4 2. Vsebina projekta / Projektinhalt Za osnutek projekta izpolnite celotno točko 2. / Zur Einreichung des Projektentwurfs füllen Sie das gesamte Kapitel 2 aus. 2.1 Utemeljitev projekta / Projektbegründung: (največ 2 strani, pisava 11 / max. 2 Seiten, Schriftgrad 11) Zakaj predlagate projekt? Opišite trenutne razmere na območju, probleme in potrebe, ki jih bo projekt obravnaval. Opišite ciljne skupine projekta in njihove potrebe. Navedite koristnike projekta. Voda je naravni vir, ki je življenjskega pomena za obstoj in razvoj življenja na našem planetu. Njen pomen iz dneva v dan narašča. Zaradi vse močnejših in bolj raznolikih vplivov človekovih dejavnosti, kakor so urbanizacija, promet, kmetijstvo, industrija, energetika in turizem, je voda vse bolj izpostavljena negativnim posledicam teh dejavnosti. Poleg tega analize trendov posameznih podnebnih parametrov, izvedene v zadnjih letih, kažejo, da bodo učinki podnebnih sprememb še naprej negativno vplivali na količino in kemijsko sestavo podzemne vode v območju Murtal (Slika 1). Zaradi dolgoročnih trendov zniževanja letne količine padavin, trendov povečevanja letnih temperatur, daljših obdobij vegetacije in manjšega števila dni s snežno odejo smo na območju regije Murtal in Dravskega polja v Sloveniji opazili postopno zniževanje ravni podzemne vode (1). To znižanje ravni podzemne vode ne pomeni le znižanja količin vode, temveč tudi posledično povečanje koncentracije posameznih onesnaževal v podzemni vodi. Prizadevati si moramo za doseganje dobrega stanja vode v vsakem posameznem vodnem telesu. Ukrepi za površinske vode in podzemno vodo istega ekološkega, hidrološkega in hidrogeološkega sistema morajo biti prilagojeni. Slika 1: Podzemna voda v vodonosniku Murtal kot čezmejni vir čezmejne regije. 5 Vodonosnik v dolini Murtal (Leibnitzer Feld, Unteres Murtal, Pomurska) je velikega pomena za oskrbo s pitno vodo iz virov podzemne vode. Ravni koncentracije vsebnosti nitratov v podzemni vodi območja porečja Mure se gibljejo okrog 50 mg/l NO3, obstajajo pa jasno vidni naraščajoči trendi (50 mg/l NO3 je mejna vrednost, ki jo je določila Svetovna zdravstvena organizacija – WHO, in ne predstavlja tveganja za zdravje odraslega prebivalstva, medtem ko so nižje koncentracije še vedno nesprejemljive za populacijo otrok do treh let starosti). Ravni koncentracije nekaterih pesticidov presegajo dovoljeno vrednost 0,1 µg/l, ki jo je sprejela direktiva o pitni vodi (98/83/ES). Vlada Štajerske je v sodelovanju z upravo, kmetijsko zbornico, svetovalno skupino za okolje in znanstveniki povzela potrebne dejavnosti za zagotavljanje kakovosti podzemne vode za oskrbo s pitno vodo v »Akcijskem programu za zaščito podzemne vode« (2). Skupni projekt, ki ga je uvedla vlada Štajerske (3), je opredelil ukrepe v kmetijstvu za zaščito podzemne vode v vodonosniku Murtal, od Gradca (Graz) do Radgonskih toplic (Bad Radkersburg), na podlagi poskusov in rezultatov numeričnega modeliranja. Zaradi posledic povečevanja koncentracije nitratov v podzemni vodi je bilo leta 1987 uvedeno kmetijsko testno polje v Wagni (blizu Lipnice/Leibnitz, Južna Štajerska). Od leta 1991 se na ograjeni lizimetrski postaji raziskujejo procesi gibanja vode, dušika in pesticidov skozi tla in nenasičeno območje v sistem podzemne vode. Leta 2004 je bila postavljena lizimetrska postaja na Teznem (Dravsko polje blizu Maribora, Slovenija) za pridobivanje lokalnih izmerjenih parametrov za modeliranje pretoka vode in prenosa topljenca (pesticidov in dušika) v nenasičenem območju. Leta 2008 je bil sprejet strateški program Mestne občine Maribor »OPVO / Občinski program varstva okolja Mestne občine Maribor za obdobje 2008-2013«. Za doseganje strateških ciljev (4) so bili na koncu opredeljeni operativni cilji. Medtem ko je bil pilotni program ukrepov za zmanjšanje onesnaženosti pitne vode s kemijskimi onesnaževali na območju Maribora pri oskrbi s pitno vodo izveden v obdobju 2007-2010 (1), je treba izkušnje pilotnega programa izvesti v dejanskih razmerah, pripraviti sistemske rešitve in dokumente za zagotovitev dobrega kemijskega in količinskega stanja podzemne vode kot vira pitne vode. Gospodarjenje z vodami, ki se uporabljajo kot vir pitne vode v čezmejnih regijah na ravni NUTS 3, »Podravski«, »Pomurski«, »Oststeiermark« in »West- und Südsteiermark«, obsega uravnoteženo in trajnostno gospodarjenje z vodami na podlagi njihovih naravnih lastnosti, posledic antropogenih vplivov ter analiz pogojev in trendov na podlagi rezultatov spremljanja. Z geografskega vidika predlagan projekt pokriva območje z več kot 350 000 prebivalci, ki se oskrbujejo z vodo, iz partnerske regije Štajerske (250 000 ljudi) in Murske Sobote (100 000 ljudi). Z drugimi besedami, omenjena populacija je pod pritiskom dolgoročno nesprejemljivih obremenitev podzemne vode, onesnažene z nitrati in pesticidi. Rezultate spremljanja in raziskav iz različnih demonstracijskih kmetij in krajev poskusov ter njihove posledice na ukrepe za zaščito podzemne vode je treba razširiti na zainteresirane strani v regijah (prebivalce, kmetovalce, organizacije za oskrbo z vodo, upravo, javne organe, ...) Namen projekta je: Vzpostaviti stalno obvladovanje kakovosti vodnih virov in podzemne vode (5) v sodelovanju med upravo, organizacijami za oskrbo z vodo in zainteresiranimi stranmi za zaščito kakovosti in količine podzemne vode kot vira pitne vode. Izboljšati informacijski sistem za spremljanje količine in kemijskega stanja podzemne vode, vodnih tokov in tal, ki se bo uporabljal za celovito ocenjevanje stanja onesnaženosti. V okviru projekta bomo obveščali in ozaveščali različne ciljne skupine javnosti na podlagi pridobljenih – in končnih rezultatov projekta, da se izboljša prepoznavanje ranljivosti vodovarstvenega območja in prilagodi uporaba vodovarstvenih območij za zagotovitev dobrega stanja kakovosti podzemne vode. Lokalne oblasti, organizacija za oskrbo z vodo in ljudje, ki živijo v porečju Mure in Drave, so zelo zainteresirani za zmanjšanje ravni nitratov in pesticidov v pitni vodi, kar pomeni izboljšanje kakovosti pitne vode, tako da ne bo predstavljala tveganja za zdravje ljudi. Ključni cilj projekta je oblikovati strategije in ukrepe za obvladovanje tveganja, ki bodo v obliki operativnih dokumentov vključeni v strateške dokumente lokalnega organa. Bistvo strategije in ukrepov za obvladovanje tveganja je skupno trajnostno gospodarjenje v celotni regiji, ki ne bo vodilo 6 do dodatnih socialno-ekonomskih problemov, da se prilagodijo prakse kmetovanja za zmanjševanje zahtev po obremenjevanju podzemne vode z nitrati in pesticidi ter za zagotavljanje gospodarskega razvoja regije (5). Glavni koristniki projekta so upravni organi, skupnosti, uporabniki pitne vode, organizacije za oskrbo z vodo in organi za regionalno načrtovanje, Kmetijsko gozdarska zbornica, kmetovalci. Warum schlagen Sie das Projekt vor? Beschreiben Sie die aktuelle Situation in der Region, die Probleme und Bedürfnisse, die das Projekt lösen bzw. erfüllen wird. Beschreiben Sie die Zielgruppen des Projekts und deren Bedürfnisse. Geben Sie die Begünstigten an. Wasser ist eine natürliche Ressource, welche für die Existenz und die Entwicklung von Leben auf unserem Planeten lebensnotwendig ist. Die Bedeutung von Wasser steigt von Tag zu Tag. Aufgrund der stetig stärkeren und immer unterschiedlicheren Einflüsse der menschlichen Handlungen, wie Urbanisierung, Verkehr, Landwirtschaft, Industrie, Energie und Tourismus, wird das Wasser immer stärker den negativen Konsequenzen dieser Aktivitäten ausgesetzt. Außerdem zeigen Trendanalysen von einzelnen Klimaparametern der letzten Jahre, dass die Effekte des Klimawandels die quantitativen und chemischen Bedingungen des Grundwassers in der Murtal-Region (Abb. 1) immer stärker negativ beeinflussen. Wegen der Langzeittrends in Richtung eines Sinkens der jährlichen Niederschlagsmenge, einer Zunahme der Jahreslufttemperatur, einer längeren Vegetationsperiode und einer geringeren Anzahl an Schneetagen im Jahr, wurde ein sukzessiver Abfall des Grundwasserspiegels im Murtal und im Dravsko-Polje in Slowenien beobachtet (1). Das Sinken des Grundwasserspiegels bedeutet nicht nur eine Abnahme der Wassermenge, sondern äußert sich auch in einem Anstieg der Konzentration von einzelnen Schadstoffen im Grundwasser. Ziel aller Bemühungen muss die Erreichung einer guten Wasserqualität in jedem einzelnen Wasserkörper sein. Dazu müssen Maßnahmen in Oberflächen- und Grundwasser in Systemen mit vergleichbaren ökologischen, hydrologischen und hydro-geologischen Voraussetzungen angepasst werden. Abbildung 1: Der Grundwasseraquifer im Murtal als grenzüberschreitende Ressource in der Region. 7 Der Murtal-Aquifer (Leibnitzer Feld, Unteres Murtal, Pomurska) ist von hoher Bedeutung für die Trinkwasserversorgung aus Grundwasserressourcen. Der Stickstoffgehalt des Grundwassers im Mureinzugsgebiet liegt im Konzentrationsbereich um 50 mg/l NO3, mit einer eindeutig ansteigenden Tendenz (50 mg/l NO3 ist der von der WHO definierte Grenzwert und stellt so keine gesundheitliche Gefährdung für Erwachsene dar, während ein geringerer Konzentrationswert für Kinder unter drei Jahren nicht mehr akzeptabel ist). Die Konzentration einzelner Pestizide liegt partiell über dem Schwellenwert von 0,1 µg/l der Trinkwasserrichtlinie (98/83/EC). In einer gemeinschaftlichen Arbeit zwischen der Behörde, der Landwirtschaftskammer, Umweltberatern und Wissenschaftlern fasst die Steirische Landesregierung notwendige Aktivitäten zur Sicherung der Grundwasserqualität zur Trinkwassernutzung in einem »Aktionsprogramm zum Grundwasserschutz« zusammen (2). Ein Kooperationsprojekt, initiiert von der Steirischen Landesregierung (3), bestimmte auf Basis von Experimenten und Modellergebnissen landwirtschaftliche Maßnahmen zum Schutz des Grundwassers im Murtalaquifer von Graz bis Bad Radkersburg. Als Konsequenz von steigenden Nitratkonzentrationen im Grundwasser wurde 1987 ein landwirtschaftliches Versuchsfeld in Wagna (nahe Leibnitz, Südsteiermark) eingerichtet. Seit 1991 werden an einer integrierten Lysimeterstation die Prozesse der Wasser-, Stickstoff- und Pestizidbewegung im Wasser durch die ungesättigte Zone bis ins Grundwassersystem untersucht. 2004 wurde die Lysimeterstation in Tezno (Dravsko Polje nahe Marburg, Slowenien) errichtet, um Parameter auf lokaler Ebene für die Modellierung des Wasserflusses und des Stofftransports (Pestizide und Stickstoff) in der ungesättigten Zone zu bestimmen. Im Jahr 2008 wurde das StrategieProgramm der Stadtgemeinde Marburg »OPVO/Umweltschutzprogramm der Stadtgemeinde Marburg für die Periode 2008-2013« beschlossen. Zur Erreichung der strategischen Ziele (4) wurden schließlich operative Ziele definiert. Im Zuge des Pilotprogramms zur Reduktion der Belastung des Trinkwassers durch chemische Verunreinigung in der Region Marburg in den Jahren 2007-2010 (1) wurden umfassende Erfahrungen gewonnen, die in die reale Bewirtschaftung, in Systemlösungen und in Richtlinien übergeführt werden müssen um den guten chemischen und mengenmäßigen Zustand des Grundwassers als Quelle des Trinkwassers zu sichern. Das Management von Wasser, welches als Trinkwasserressource in der grenzüberschreitenden NUTS 3-Region mit »Podravska, Pomurska, Oststeiermark und West- und Südsteiermark« dient, beinhaltet eine ausgewogene und nachhaltige Bewirtschaftung auf der Basis ihrer natürlichen Charakteristik, Auswirkungen der menschlichen Einflüsse und Analysen von Bedingungen und Trends aus Monitoring-Ergebnissen. Vom geographischen Blickwinkel betrachtet, erfasst das vorgeschlagene Projekt mehr als 350.000 Menschen, welche in der steirischen Partner Region (250.000 Einwohner) und in Murska Sobota (100.000 Einwohner) mit Trinkwasser versorgt werden. Mit anderen Worten, die oben genannten Bewohner werden mit Nitrat- und Pestizid-belastetem Grundwasser konfrontiert. Monitoring- und Forschungsergebnisse zu den Auswirkungen von Maßnahmen zum Grundwasserschutz von verschiedenen Demonstrationsgebieten und Versuchsflächen müssen an regionale Stakeholder (Bewohner, Landwirte, Wasserversorger, Administration, öffentliche Dienststellen, …) weitervermittelt werden. Die Ziele des Projekts sind die Etablierung eines dauerhaften Wasserressourcen- und Grundwasser-Qualitätsmanagements (5) in Kooperation zwischen Behörden, Wasserversorgern und Stakeholdern zum Schutz der Qualität und Quantität von Grundwasser als Trinkwasserressource. die Verbesserung des Informationssystems zur Überwachung der Quantität und der chemischen Zusätände des Grundwassers, der Fließgewässer und der Böden, was die zusammenfassende Evaluierung des Verunreinigungsgrades unterstützen wird. Innerhalb des Projekts wird der Informationsstand und das Bewusstsein von den unterschiedlichen Zielgruppen im Rahmen der Vorstellung und der Präsentation der Ergebnisse verbessert werden, um auf die Gefahrenquellen in Wassereinzugsgebieten hinzuweisen. Die Ausweisung von Wasserschongebieten zur Sicherung einer guten Grundwasserqualität ist 8 räumlich und inhaltlich abzustimmen. Für lokale Behörden, Wasserversorger und besonders von Bewohnern des Mur- und Drau-Einzugsgebiets ist es von großem Interesse die Nitrat- und Pestizidwerte im Trinkwasser zu senken, was eine Verbesserung der Trinkwasserqualität bedeutet und somit das Gesundheitsrisiko senkt. Das Hauptziel des Projekts ist die Entwicklung von Strategieund Risikomanagementmaßnahmen, welche als „Betriebsanleitungen“ in Strategiedokumenten von lokalen Behörden inkludiert werden können. Das Wesentliche dieser Strategie- und Risikomanagementmaßnahmen ist die gemeinsame Handhabung in der gesamten Region, um die landwirtschaftlichen Praktiken zu adaptieren, sozioökonomische Probleme zu entschärfen, eine gute Grundwasserqualität zu erreichen und zu sichern, sowie die wirtschaftliche Entwicklung der Region zu fördern (5). Die großen Nutznießer dieses Projekts sind die Administration, die Gemeinden, Trinkwassernutzer, Wasserversorger und regionale Planungsbehörden, Land- und Forstwirtschaftskammern und auch die Landwirte. 2.2 Cilji projekta / Ziele des Projektes: (največ 1 stran, pisava 11 / max. 1 Seite, Schriftgrad 11) Opredelite konkretne/merljive cilje projekta. Kaj želite doseči? 9 Namen projekta je prispevati k čezmejnemu (CB) ohranjanju vodnih virov, tal in zemlje ter promocija njihove trajnostne rabe, tudi z vidika ocene dolgoročnih trendov posameznih parametrov podnebnih sprememb. Projekt bo prispeval k ohranjanju vodnih virov in ohranjanju okolja. Glavni cilj projekta je prispevati k trajnostnemu in uravnoteženemu razvoju količine in kakovosti podzemne vode v čezmejni regiji Murtal z varovanjem in aktiviranjem regionalnih vodnih virov, tal in prostora na področju celovitih okoljskih zadev ter izboljšanjem čezmejnega sodelovanja na lokalni in regionalni ravni. Posebni cilj projekta je izboljšati kakovost življenja in povezav med mestnimi in podeželskimi območji v čezmejnih regijah na ravni NUTS 3: »Podravski«, »Pomurski«, »Oststeiermark« in »West- und Südsteiermark«, kjer glavni vir pitne vode zagotavlja podzemna voda iz porečja Mure in Drave. Skupni namen projekta je zagotoviti varno oskrbo s pitno vodo in dobro stanje podzemne vode kot vira pitne vode v čezmejni regiji do leta 2015, ob upoštevanju okvirne direktive EU o vodi in direktive o pitni vodi. Posebni cilji projekta bodo: Posebno pozornost je treba nameniti povečanju ozaveščenosti populacije (različnih uporabnikov zemljišč, porabnikov pitne vode, ...) o zaščiti podzemne vode v regiji. Ob različnih priložnostih bo organiziran prenos znanja o izvajanju ukrepov za zaščito virov podzemne vode v čezmejni regiji na podlagi rezultatov tekočih raziskav, demonstracijskih zmogljivosti in strokovnega znanja projektnih partnerjev. Glede na dejstvo, da glavne dele glav zajetja v vrtinah za oskrbo z vodo uporablja kmetijstvo, je treba posvetiti posebno pozornost podeželskim območjem. Vendar je potreben tudi prenos znanja o tehnoloških rešitvah za zaščito virov podzemne vode za mestna območja, industrijske centre in transportne poti kot morebitne onesnaževalce. Doslej presoja vplivov scenarijev podnebnih sprememb na celovito gospodarjenje z vodami v čezmejni regiji še ni bila pripravljena. Vire onesnaževanja (kakor so kmetijstvo, mestna območja, industrijska območja in transportne poti) je treba kvantificirati in oceniti ustrezne emisijske faktorje iz velikega števila različnih procesov. Uskladiti je treba popise emisij v regiji z namenom izdelave celovitega popisa/katastra emisij z visoko ločljivostjo, ki je nepogrešljiv za izboljšanje orodij za zanesljivo simulacijo prenosa onesnaževal v podzemni vodi za operativno uporabo. Razviti je treba metode in smernice za obvladovanje tveganja za zaščito virov podzemne vode za oskrbo s pitno vodo. Okoljsko obnašanje pesticidov in ustreznih metabolitov v sistemih tla-rastlina-voda ni v celoti znano. Raziskava z vzorčno uporabo pesticidov bentazona, kloridazona in terbutilazina, mezotriona in metolaklora v lizimetrskih poskusih, ki simulirajo dobro kmetijsko prakso, se lahko uporabi kot podlaga za oceno in obvladovanje tveganja v zvezi z uporabo podzemne vode za pitno vodo. Razen tega bo zaščita tal kot neobnovljivega vira urejena z okvirno direktivo EU o tleh, kakor je predlagala Evropska komisija leta 2006. Rezultati bodo zagotovili odgovore za določene talne vire regije Murtal. Numerično modeliranje gibanja talne vode in izluževanja nitratov v podzemne vode v regionalnem merilu je nepogrešljivo orodje za izpeljavo regionalno prilagojenih ukrepov. V nekaterih primerih lahko upravljano bogatenje podzemne vode deluje kot pripomoček za vzdrževanje koncentracije nitratov pod mejno vrednostjo 50 mg/l. Načrtovanje in razvoj prilagojenih programov ob upoštevanju zahtev glede zaščite podzemne vode morata temeljiti na najsodobnejšem sklopljenem numeričnem modeliranju. Za prikaz učinkovitosti izvajanja je treba na demonstracijskih zmogljivostih opraviti spremljanje učinkov redčenja. Podatke spremljanja je treba uporabiti za povečanje kakovosti napovedovanja pri sklopljenih numeričnih modelih. Projekt bo prispeval k učinkovitemu celovitemu čezmejnemu ravnanju z okoljem in podprl izboljšanje dostopnosti obmejnih regij ter uravnotežen prostorski in regionalni razvoj, vključno s socialnimi vidiki različnih uporabnikov zemljišč. Sodelovanje med zainteresiranimi stranmi in uradnimi organi je nujno za razširjanje projektnih rezultatov za učinkovito zaščito podzemne vode in za zagotavljanje trajnostne rabe okoljskih virov. 10 Definieren Sie die konkreten/messbaren Ziele des Projektes. Was soll erreicht werden? Die Ziele des Projekts sind die Beteiligung an einer grenzüberschreitenden Erhaltung von Wasser, Boden und Raumressourcen und die Förderung ihrer nachhaltigen Nutzung auch hinsichtlich der Auswirkungen des Klimawandels. Das Projekt wird zur Erhaltung der Wasserressourcen und der Erhaltung der Umwelt beitragen. Das Hauptziel des Projekts ist die Förderung einer nachhaltigen und ausgewogenen Entwicklung der Grundwasserquantität und -qualität in der grenzüberschreitenden Murtalregion durch die Sicherung und Belebung seiner regionalen Wasser-, Boden- und Raumressourcen in Hinblick auf eine ganzheitliche Betrachtung der Umwelt und durch die Verbesserung der Qualität der grenzüberschreitenden Kooperation auf lokaler und regionaler Ebene. Die Verbesserung der Lebensqualität und die Zusammenführung der städtischen und ländlichen Gebiete in den grenzüberschreitenden NUTS 3-Regionen »Podravska, Pomurska, Oststeiermark und West- und Südsteiermark«, wo das Grundwasser aus dem Mur- und Draueinzugsgebiet die Hauptquelle für die Trinkwassernutzung darstellt, sind ein spezielles Ziel des Projekts. Das Allgemeinziel ist die Unterstützung einer sicheren Trinkwasserversorgung und die Herstellung eines guten Zustands des Grundwassers als Trinkwasserressource in der Projektregion bis 2015, hinsichtlich der EU-WasserRahmenrichtlinie und der EU-Trinkwasserrichtlinie. Besondere Ziele des Projekts sind: Das Hauptaugenmerk muss auf die Bewusstseinsstärkung der Bevölkerung (unterschiedliche Landnutzer, Trinkwasserkonsumenten, …) hinsichtlich des Grundwasserschutzes in der Region gerichtet werden. Möglichkeiten zum Wissenstransfer innerhalb der Region in Bezug auf eine Implementierung von Maßnahmen zum Grundwasserschutz basierend auf den Ergebnissen laufender Projekte, Versuchseinrichtungen und dem Expertenwissen von Projektpartnern werden zu verschiedenen Terminen organisiert werden. Hinsichtlich der Tatsache, dass die HauptEinzugsgebiete der Wasserversorgungsbrunnen von der Landwirtschaft genutzt werden, wird der Schwerpunkt auf ländliche Gebiete gelegt. Aber auch der Wissenstransfer von technologischen Lösungen für städtische Gebiete, Industriezentren und die Transportwege von möglichen Verschmutzern sind auch notwendig, um die Grundwasserressourcen zu schützen. Bisher wurde der Einfluss von Klimwandel-Szenarien auf das integrierte Wassermanagement in der Region nicht untersucht. Verschmutzungsquellen (wie Landwirtschaft, Stadtgebiete, Industriestandorte und Transportwege) müssen quantifiziert werden und die entsprechenden Emissionsfaktoren von allen Wirkungsprozessen evaluiert werden. Die verfügbaren regionalen Emissionsdaten müssen harmonisiert werden, damit ein hoch aufgelöster Emissionskataster entwickelt werden kann um Werkzeuge für eine verlässliche Simulation der Verschmutzung im Grundwasser zu schaffen. Es müssen Risikomanagement-Methoden und -Richtlinien entwickelt werden, um das Grundwasser für die Trinkwasserversorgung zu schützen. Das Umweltverhalten von Pestiziden und deren relevanten Metaboliten im System Boden-Pflanzen-Wasser wird bis jetzt noch nicht genügend verstanden. Eine Untersuchung mit den ausgewählten Pestiziden Bentazon, Chloridazon und Terbuthylazin in einem Lysimeter-Experiment bei einer Simulation mit guter landwirtschaftlicher Praxis kann als Grundlage für ein Risikomanagement und einem Management hinsichtlich der Verwendung von Grundwasser als Trinkwasser dienen. Den Schutz von Boden als nicht regenerierbare Ressource in der EU-Bodenrahmenrichtlinie zu regulieren, wurde auch 2006 von der Europäischen Komission angedacht. Die numerische Modellierung der Bodenwasserbewegung und des Nitrattransports ins Grundwasser auf regionaler Skala ist ein unerlässliches Werkzeug zur Ableitung regional angepasster Maßnahmen. In manchen Fällen ist es möglich, durch künstliche Grundwasseranreicherung die Nitratkonzentration im Grundwasser unter dem Grenzwert von 50 mg/l zu halten. Die Planung und Konstruktion von geeigneten Anlagen zum Grundwasserschutz basieren zurzeit auf einer Kopplung numerischer Modelle. Das Monitoring der Verdünnungseffekte muss an Pilotanlagen durchgeführt werden, um die Effektivität der Anlage zu zeigen. Beobachtungsdaten werden zur Verbesserung der Vorhersagequalität von gekoppelten numerischen Modellen benötigt. 11 Das Projekt wird zu einem effizienten, integrierten, grenzüberschreitenden Umweltmanagement beitragen. Es wird die Verbesserung der Zugänglichkeit der Grenzregionen und eine ausgewogene räumliche und regionale Entwicklung, inklusive der sozialen Aspekte für die unterschiedlichen Nutzer des Landes unterstützen. Die Kooperation zwischen den Stakeholdern und offiziellen Behörden ist unabdingbar für die Umsetzung der Projektergebnisse in einen effektiven Grundwasserschutz, um den nachhaltigen Nutzen der Umweltressource zu gewährleisten. 2.3 Pričakovani neposredni učinki (outputi) / Erwartete Outputs: (največ 2 strani, pisava 11 / max. 2 Seiten, Schriftgrad 11) Opišite neposredne, merljive/oprijemljive neposredne učinke (outpute) projekta. Podatkovna zbirka za pojasnjevanje distribucije škodljivih snovi v podzemni vodi: poleg tekočega spremljanja je treba opraviti analizo kemijskega in ekološkega stanja podzemne vode v čezmejni regiji na podlagi zahtev EU ter nacionalnih predpisov Avstrije in Slovenije, pa tudi analizo dolgoročnih trendov posameznih parametrov podnebja. Mreže za spremljanje je treba izboljšati (lizimetrske postaje, vrtine za spremljanje ravni in kakovosti podzemne vode) za analiziranje pritiskov na vodno telo in ključnih onesnaževal ter tveganj glede kakovosti pitne vode za zdravje ljudi. Smernice za obvladovanje tveganja za zaščito virov podzemne vode pred različnimi onesnaževali. Na podlagi obstoječih podatkovnih zbirk in struktur za modeliranje je treba izdelati oceno hidrometeoroloških in podnebnih dejavnikov, ki vplivajo na količino in kakovost podzemne vode. Na podlagi obstoječega znanja in modelov bo izvedena celovita raziskava, da se odkrijejo interakcije med podzemno vodo in ustreznimi odvisnimi ekosistemi v spreminjajočem se okolju. Za izboljšanje ocenjevanja tveganj, ki vplivajo na kakovost podzemne vode, bodo razviti scenariji ob upoštevanju že razvitih modelov, ki vključujejo interakcijo površinska voda – ekosistem – podzemna voda. Rezultati bodo olajšali oblikovanje, izvajanje in ocenjevanje stroškovno učinkovitih ukrepov za zaščito povezanih kopenskih ekosistemov, ki so odvisni od površinske in podzemne vode, ter zagotavljanje obnavljanja podzemne vode visoke kakovosti v okviru okoljskih sprememb. Razvoj orodij za uporabo numeričnega modeliranja kot sistemov za podporo odločanju pri izdelavi učinkovitih ukrepov za zaščito okoljskih virov: preučena bo prenosljivost procesno usmerjenih strategij modeliranja z lokalne ravni na modeliranje vodnega pretoka in prenosa na regionalni ravni. Procese interakcije ozračje-rastlina-tla, nenasičenega pretoka in prenosa, učinke kapilarnega vleka in tabelo območja nihajoče podzemne vode je treba združiti v model podzemne vode v regijskem merilu. Okoljsko obnašanje izbranih pesticidov in ustreznih metabolitov v sistemih tla-rastlina-voda bo raziskano z vzorčno uporabo pesticidov bentazona, kloridazona in terbutilazina v lizimetrskih poskusih, ki simulirajo dobro kmetijsko prakso. Rezultat bo zagotovil informacije o distribuciji, translokaciji, izluževanju v tleh, vnosu in metabolizmu v rastlinah, tleh in vodi. Zaradi nedavnega dovoljenja za rabo teh pesticidov je na voljo samo omejeno znanje. To še posebno velja za raziskane metabolite. Kmetijska testna polja v Wagni (avstrijska Štajerska) in na Teznem (Slovenija) se lahko štejejo za “demonstracijske kmetije”, kjer se na ravni kmetije izvajajo različni sistemi kmetovanja in načini gojenja. Medtem ko se na Teznem opravlja “običajno kmetovanje”, se v Wagni sistem kmetovanja z nizkim vnosom in klasičnim gojenjem primerja z ekološkim kmetovanjem in uporabo zemljišča kot ekstenzivnega travinja. S pomočjo podatkov iz meritev ravnotežja vode in topljenca bomo kmetovalcem razložili odvisnost izluževanja dušika v podzemne vode od vremena, tal, rastlin in načina gojenja. Rezultati testnega polja v Wagni lahko služijo kot izmenjava izkušenj z slovenskimi partnerji in kot primerjava na demonstracijskem polju Tezno. Izveden bo postopek umetnega bogatenja podzemne vode kot pripomoček za zadrževanje koncentracije nitratov v podzemni vodi pod mejno vrednostjo 50 mg/l. Kot vodni vir za bogatenje bo uporabljen lokalni vir podzemne vode, kjer neposredna uporaba podzemne vode za oskrbo s pitno vodo zaradi izvajanja vodovarstvenega 12 območja ni možna. Rezultati spremljanja se bodo uporabili za ponovno umerjanje modela prehodnega pretoka vode in prenosa kot orodja za napovedovanje učinkovitosti različnih scenarijev bogatitve. Rezultati pilotne faze bodo pokazali, ali se lahko umetno bogatenje podzemne vode širše uporablja za zagotavljanje oskrbe s pitno vodo. Numerično modeliranje, potrjeno s podatki iz lizimera, se bo uporabilo za predstavitev vpliva različnih scenarijev podnebnih sprememb in različnih načinov kmetovanja na količino in kakovost podzemne vode. Povezava numeričnega modeliranja nenasičenega območja s pretokom in prenosom podzemne vode v porečju Mure in Drave bo pokazala pomembnost združevanja znanja o celotnih sistemih za razvijanje, prikazovanje in izvajanje ukrepov v kmetijstvu za zaščito podzemne vode zaradi zagotavljanja količine in kakovosti podzemne vode v spreminjajočem se okolju. Za razširjanje projektnih rezultatov na zainteresirane strani v čezmejni regiji je treba razviti spletni informacijski sistem: za to nalogo bo izdelana ustrezna spletna stran, hkrati pa se bo preučila možnost za njeno stalno vzdrževanje v obliki spletne strukture projektnih partnerjev. S kmetovalci in izvajalci bodo izvedeni tehnični sestanki, pripravljeni bodo znanstveni prispevki in brošure za znanstvenike, tehnike in območne upravljavce, projektni rezultati in njihova uporabnost pa bodo razširjeni do največje možne mere. Sodelovanje med vladnimi organi, projektnimi partnerji in zainteresiranimi stranmi: na podlagi čezmejnega sodelovanja in izmenjave strokovnih izkušenj bo pripravljen Program o varnosti vode (WSP) in poglobljeni Načrt za upravljanje vodovarstvenega območja. Na podlagi analize pritiskov na vodna telesa, ocene tveganja za najpomembnejša onesnaževala ter varnostne ocene in ocene tveganja za okolje in zdravje ljudi bodo izdelani ukrepi za zaščito podzemne vode ob upoštevanju stališč različnih uporabnikov zemljišč v regiji. Beschreiben Sie unmittelbare, messbare/materielle Outputs des Projekts. Eine Datenbank zur Interpretation der Verteilung von schädlichen Substanzen im Grundwasser: Neben Analysen von chemischen und ökologischen Bedingungen im Grundwasser in der grenzüberschreitenden Region nach den Vorgaben der EU und nationalen Vorschriften von Österreich und Slowenien, werden Analysen von Langzeittrends einzelner Klimaparameter zusätzlich zum laufenden Monitoring durchgeführt. Monitoring-Netzwerke (Lysimeter-Stationen, Piezometer und Grundwasser-Qualitätsbeobachtungsmessstellen) müssen verbessert werden, um die Belastungen für die Wasserkörper wie auch die Hauptschadstoffe und die Risiken für die Trinkwasserqualität auf die menschliche Gesundheit zu analysieren. Risikomanagement-Leitfaden zum Schutz der Grundwasserressourcen gegen diverse Schadstoffe: Eine Beurteilung von hydro-meteorologischen und klimatischen Faktoren, welche die Grundwasserquantität und -qualität beeinflussen, wird anhand existierender Datengrundlagen und Modellstrukturen durchgeführt. Basierend auf dem bisherigen Wissensstand und den vorhandenen Modellen, wird eine integrierte Forschung durchgeführt, um die Wechselwirkungen zwischen dem Grundwasser und verlinkten Ökosystemen in einer veränderten Umwelt hervorzuheben. Es werden Szenarien zur besseren Beurteilung der Beeinträchtigung des Grundwassers unter Berücksichtigung der derzeit bestehenden Oberflächenwasser-Ökosystem-Grundwasser-Modelle entwickelt. Die Ergebnisse werden die Formulierung, die Implementierung und die Beurteilung von kosteneffizienten Maßnahmen erleichtern, welche die zusammenhängenden Oberflächenwasser- und GrundwasserÖkosysteme schützen und die hochqualitative Grundwassererneuerung im Zusammenhang mit Umweltveränderungen absichern. Entwicklung von Werkzeugen zur Nutzung von numerischen Modellen als Entscheidungsunterstützungssysteme, um effektive Maßnahmen zum Schutz der Umweltressourcen abzuleiten: Die Übertragung von prozessorientierten Modellstrategien wird von der lokalen Skala zur Wasserfluss- und Transportmodellierung auf regionaler Skala untersucht werden. Prozesse der Atmosphären-Pflanzen-Boden-Wechselwirkung, Durchfluss und Transportvorgänge der 13 ungesättigten Zone und die Effekte im Kapillarsaum sowie des schwankenden Grundwasserspiegels werden mit einem Grundwassermodel auf regionaler Ebene gekoppelt werden. Das Umweltverhalten von ausgewählten Pestiziden und deren Metaboliten im System BodenPflanzen-Wasser wird durch Aufbringung von Bentazon, Chloridazon und Terbuthylazin in LysimeterExperimenten bei guter agrarwirtschaftlicher Praxis untersucht. Die Ergebnisse werden Informationen über die Verteilung und Verlagerung im Boden, Aufnahme und Umwandlung in den Pflanzen und Versickerung ins Grundwasser liefern. Derzeit sind noch wenige Studien über das Verhalten dieser Pestizide in der Umwelt vorhanden. Dies gilt insbesondere für die Untersuchung der entsprechenden Metaboliten. Die landwirtschaftlichen Versuchsflächen in Wagna (Steiermark) und in Tezno (Slowenien) sollten als „Demonstrationsfelder“ angesehen werden, wo unterschiedliche landwirtschaftliche Systeme auf Betriebsebene angewendet werden. Während in Tezno eine „ortsübliche“ Bewirtschaftung getätigt wird, wird in Wagna eine nach dem Pflanzenbedarf optimierte konventionelle Bewirtschaftung mit einer organischen Bewirtschaftung sowie einer extensiven Grasland-Bewirtschaftung verglichen. Die aufgezeichneten Daten zur Wasser- und Stoffbilanz werden dazu verwendet, den Landwirten die Beziehungen zwischen der Stickstoffdüngung, der Grundwasserverhältnisse, dem Wetter, dem Boden, den Pflanzen und der Bebauung zu erklären. Eine Anlage zur künstlichen Grundwasseranreicherung wird als Instrument implementiert, welches es ermöglicht, die Nitratkonzentration im Grundwasser unter dem Grenzwert von 50 mg/l zu halten. Das Wasser zur Versickerung kommt aus einer lokalen Grundwasserressource, welches nicht direkt zur Trinkwasserversorgung genutzt werden darf (die Einrichtung eines Grundwasserschutzgebietes ist aufgrund vorliegender Nutzungen nicht möglich). Monitoringergebnisse werden dabei zur Rekalibrierung eines instationären Wasserfluss- und Transportmodells verwendet, welches als Werkzeug zur Vorhersage der Effizienz und der unterschiedlichen Versickerungsszenarien angewendet wird. Ergebnisse in der Pilotphase werden zeigen, ob eine künstliche Grundwasseranreicherung als verbreitetes Instrument zur Sicherung der Trinkwasserversorgung eingesetzt werden kann. Eine mit Lysimeterergebnissen validierte numerische Modellierung wird zur Visualisierung der Einflüsse von zahlreichen Klimaszenarien und unterschiedlichen Bewirtschaftungstypen auf die Grundwasserquantität und -qualität herangezogen. Die Kopplung eines numerischen Modells für die ungesättigte Zone mit einem Grundwasserstofftransportmodell im Einzugsgebiet der Mur und der Drau wird die Wichtigkeit von umfassenden Wissen über das Gesamtsystem hervorheben, welches die Entwicklung, Ausführung und Implementierung von landwirtschaftlichen GrundwasserschutzMaßnahmen zur Sicherung der Grundwasserquantität und -qualität in einer veränderten Umwelt darlegt. Zur Vermittlung der Projektergebnisse an die Stakeholder der Grenzregion wird ein Web-basiertes Informationssystem entwickelt: Eine benutzerfreundliche Webseite wird für dieses Vorhaben erstellt und gleichzeitig die Machbarkeit einer permanenten Einrichtung in den Web-Strukturen der Projektpartner geklärt. Es werden Fachtreffen mit Landwirten und Betreibern stattfinden, wissenschaftliche Texte und Broschüren für Wissenschaftler, Techniker und örtliche Behörden produziert. Eine möglichst weite Veröffentlichung und Verbreitung der Projektergebnisse und ihrer Anwendungen ist geplant. Kooperation zwischen Vertretern der Regierung, Projektpartnern und Stakeholdern: Ein Qualitätssicherungsprogramm und ein sorgfältiger Management-Plan zur Wassersicherung werden auf Basis von grenzüberschreitenden Kooperationen und einem Austausch von fachlichen Erfahrungen erarbeitet. Basierend auf den Belastungsanalysen der Wasserkörper, wird eine Risikobeurteilung von Hauptschadstoffen und eine Sicherheits- und Risikoevaluierung der Umwelt und der Gesundheitsmaßnahmen zum Grundwasserschutz abgeleitet. Der Fokus liegt dabei auf den unterschiedlichen Nutzern des Landes in der Region. 14 2.4 Uporaba neposrednih učinkov (outputov)/ Verwendung der Outputs: (največ 2 strani, pisava 11 / max. 2 Seiten, Schriftgrad 11) Razložite, kako se bodo uporabljali neposredni učinki (outputi), opisani v točki 2.3. Kdo jih bo uporabljal (npr. ciljna skupina, partnerji projekta, drugi koristniki) in za kakšen namen? Rezultati projekta se bodo uporabili za razumevanje postavitve interdisciplinarne strateške politike rabe prostora in gospodarjenja z vodami za pripravo dveh ključnih dokumentov; in sicer Programa o varnosti vode in Načrta za upravljanje vodovarstvenega območja, s katerima bomo izpolnili obveznost glede zdravega stanja podzemne vode do leta 2015. Namen mejnikov projekta je tudi priprava strokovne dokumentacije za proces informiranja po korakih in ozaveščanja različnih ciljnih skupin, in sicer uporabnikov rezultatov projekta, v zvezi z integralnim upravljanjem vodovarstvenih območij ter gospodarjenjem z vodami (površinsko in podzemno vodo) in tlemi kot naravnim virom. Na področju kmetijstva se bo spodbujala ekološka pridelava hrane in uporaba pridelkov iz ekoloških kmetij s poudarkom na uporabi lokalno proizvedenih dobrin. Različne metode kmetijske proizvodnje bodo ocenjene z izračunavanjem “sledi” in predstavljene kmetijskim svetovalcem, kmetovalcem in potrošnikom. Rezultati projekta bodo vzpostavili čezmejno sodelovanje na različnih ravneh, od upravne in raziskovalne, strokovne, nevladne, gospodarske, do socialne in politične ravni v čezmejni regiji. S tem bomo prispevali k skupnemu razvoju in izboljšanju trajnostnega čezmejnega razvoja v najširšem smislu. Spodbujali bomo tudi uporabo inovativnih tehnologij s področja ved o življenju, hidrogeologije, trajnostnih tehnologij in procesov, informacijskih tehnik. Institucije in organizacije na obeh straneh čezmejne regije bodo uporabljale primerjalne prednosti v zvezi s prenosi znanja in uporabo zmogljivosti. Baza znanja na tem interdisciplinarnem tematskem področju se bo povečala. Rezultati projekta bodo povečali konkurenčnost različnih sektorjev, kakor je kmetijstvo, turizem, regionalna MSP, ekologija. Zlasti se bodo na čezmejno regijo razširile obstoječe eko-tehnološke mreže. Rezultati bodo krepili nekatere regionalne prednosti, kakor je ekološko kmetovanje in predelava ekoloških proizvodov, trženje, oblikovanje novih regionalnih blagovnih znamk za organske proizvode in živila. Rezultati projekta bodo prispevali k čezmejnemu ohranjanju naravnih virov vode in tal, k promociji njihove trajnostne rabe in tudi k učinkovitemu čezmejnemu ravnanju z okoljem. Rezultati projekta bodo podprli izboljšanje dostopnosti obmejnih regij in spodbujali trajnostni in uravnotežen prostorski in regionalni razvoj, zlasti v čezmejnem območju zaščite podzemnih voda. Rezultati bodo prispevali tudi k izboljšanju povezav med mestnimi in podeželskimi območji. Podrobnejši podatki o količini in ekološkemu stanju vodnih teles so potrebni za ugotavljanje trendov in izdelavo ukrepov za izboljšanje podzemne vode kot vira pitne vode ter pripravo programa varne oskrbe s pitno vodo. Dejstvo je, da se v obdobju od leta 1051 do 2007 čezmejna regija srečuje z jasnimi trendi negativnih podnebnih sprememb, in sicer z znatnim povečanjem povprečnih letnih temperatur, zmanjšanjem povprečne letne količine padavin, podaljšanjem obdobja vegetacije in negativnim trendom vodnega ravnovesja. Ti robni pogoji in nenehno naraščanje pritiskov na rabo prostora (nove prometne poti, industrijske cone, urbana območja,...) dodatno povečujejo ranljivost vodovarstvenega območja. Nastajajo tudi nova onesnaževala, ki jih program spremljanja za zdaj še ne zajema (ostanki zdravil,...). Ker je ogroženo zdravje ljudi, se pričakujejo tudi posamezna strožja ključna merila v zvezi s kakovostjo pitne vode. S pomočjo analiz vseh teh interdisciplinarnih pritiskov in trendov se bodo pripravile večsektorske strokovne podlage, ki se bodo uporabile za pripravo programa varne oskrbe s pitno vodo in načrta gospodarjenja z vodovarstvenim območjem. Rezultati se bodo uporabili za večslojno obveščanje in ozaveščanje različnih ciljnih skupin javnosti o pomembnosti zdrave pitne vode in seznanjanje posameznikov, kako lahko kot uporabniki območja prispevajo h količini in kakovosti podzemne vode. Konkretno se bodo rezultati uporabljali za ozaveščanje kmetijskih subjektov, ki predstavljajo enega od največjih pritiskov na vodovarstvenem 15 območju. Rezultati se bodo uporabljali tudi za ozaveščanje o pomembnosti racionalne rabe vode in varčevanja z vodo, ker smo zaradi vplivov podnebnih sprememb in stopnjevanja suhih obdobij v tej čezmejni regiji ponovno zabeležili očiten trend zniževanja ravni podzemnih voda kot virov pitne vode. Rezultat organizacije mednarodne strokovne konference bo najsodobnejša analiza na tem interdisciplinarnem področju, izmenjava izkušenj in dobre prakse ter vzpostavitev mreženja znanstvenih, strokovnih, upravnih in nevladnih organizacij širšega območja. Rezultate bodo uporabljale različne ciljne skupine, in sicer: lokalne skupnosti, ki ležijo na vodovarstvenih območjih čezmejne regije, lokalne skupnosti, katerih prebivalci se oskrbujejo iz teh vodnih sistemov, upravni organi, odgovorni za upravne postopke izdajanja dovoljenj za posege v prostor v različnih fazah upravnih postopkov (od faze načrtovanja rabe prostora do končne faze izdajanja gradbenih dovoljenj); upravni organi, odgovorni za pripravo različnih tematskih strateških razvojnih programov (nacionalne, regionalne, lokalne strategije transporta, turizma, energetike, kmetijstva,...); pristojni politični organi (regionalni in lokalni parlamenti); uporabniki vodovarstvenih območij, ki izvajajo različne dejavnosti (kmetijstvo, turizem, transport, energetika, naselja,...); direktorji sistemov za oskrbo z vodo; raziskovalne institucije, univerze ter srednje šole tehnološke in poslovne usmeritve, institucije, ki zastopajo gospodarske in socialne interese zaposlenih, delodajalci, občine, potrošniki pitne vode (prebivalci, ekonomski subjekti, šole, medicinski centri,...), nevladne okoljske organizacije. Rezultati projekta se bodo uporabljali za razumevanje postavitve interdisciplinarne strateške politike metod rabe prostora in gospodarjenja z vodami za pripravo dveh ključnih dokumentov; in sicer programa oskrbe z varno pitno vodo in načrta za upravljanje vodovarstvenih območij, pri čemer bomo predpisano dobro stanje podzemnih voda dosegli do leta 2015. Namen faznih rezultatov projekta bo tudi priprava strokovnih podlag za postopno obveščanje in ozaveščanje različnih ciljnih skupin javnosti, in sicer uporabnikov rezultatov projekta, v zvezi z integralnim upravljanjem vodovarstvenih območij ter gospodarjenjem z vodami (površinsko in podzemno vodo) in tlemi kot naravnimi viri. Zato se bo spodbujala ekološka pridelava živil na primeru kmetijstva ter potrošnja proizvodov iz ekoloških kmetij, tudi s poudarkom na lokalno pridelanih živilih. Rezultati projekta bodo vzpostavili čezmejno sodelovanje na različnih ravneh, od upravne, raziskovalne, strokovne, nevladne, gospodarske in socialne, do politične ravni v čezmejni regiji. Prispevali bodo k skupnemu razvoju ali izboljšanju čezmejnega trajnostnega razvoja v najširšem smislu. Erklären Sie, wie die in 2.3 beschriebenen Ergebnisse verwendet werden. Wer wird diese verwenden (z.B. Zielgruppe, Projektpartner oder sonstige Begünstigte) und wofür? Die Projektergebnisse werden zum Aufbau des Verständnisses der Notwendigkeit eines multidisziplinären Strategieansatzes für die Entwicklung der Raumnutzung und des Wassermanagements verwendet. Ziel ist dazu die Erstellung von zwei wichtigen Dokumenten: einem Wassersicherungsprogramms und einem gemeinschaftlichen Plan zur Abgrenzung und inhaltlichen Ausgestaltung von Wasserschutzgebieten mit verbindlichen Auflagen, deren Umsetzung bis 2015 eingeleitet wird. Der Sinn der Meilensteine im Projekt ist auch eine Anfertigung von fachlichen Dokumenten für einen schrittweisen Informationsprozess und einhergehend eine Steigerung des Bewusstseins von unterschiedlichen Zielgruppen, hauptsächlich der Nutzern der Projektergebnisse in Bezug auf ein ganzheitliches Management von Wasserschutzgebieten und dem Wasser selbst (an der Oberfläche und als Grundwasser) wie auch dem Boden als natürliche Ressource. Im landwirtschaftlichen Bereich soll die organische Produktion und die Produkte von ökologischen Betrieben mit Schwerpunkt auf lokal produzierten Gütern stärker forciert werden. Verschiedene 16 landwirtschaftliche Produktionsformen werden durch die Berechnung eines “Fußabdrucks” evaluiert und die Ergebnisse landwirtschaftlichen Beratern, Landwirten und Konsumenten präsentiert. Die Projektergebnisse werden grenzüberschreitende Kooperationen auf unterschiedlichen Ebenen aufbauen, beginnend mit der Administrations-, der Forschungs-, Experten- und NGO- ebene sowie auf der ökonomischen, sozialen und politischen Ebene in der Grenzregion. So wird im Projekt der gemeinsame Fortschritt und die Verbesserung der grenzüberschreitenden nachhaltigen Entwicklung im weitesten Sinn unterstützt. Durch das Projekt werden auch innovative Technologien im Bereich der Umweltwissenschaften, Hydrogeologie, nachhaltiger Techniken und Prozesse und in der Informationstechnik vorangetrieben. Den Institutionen und Organisationen auf beiden Seiten der Grenze werden die relativen Vorteile in Bezug auf Wissenstransfer und Anlagennutzung vermittelt. So wird auch die Wissensbasis in diesem multidiziplinären Themenfeld erhöht. Die Ergebnisse dieses Projekts werden auch die Wettbewerbsfähigkeit verschiedener Sektoren wie Landwirtschaft, Tourismus, regionale KMU’s und Ökologie erhöhen. Besonders das bestehende Ökotechnologie-Netz wird in der Projektregion erweitert. Die Resultate werden die spezifischen regionalen Stärken fördern, wie die biologische Landwirtschaft, die Veredelung von biologischen Produkten, Marketing und die Erzeugung neuer regionaler Marken von biologischen Produkten und Lebensmitteln unterstützen. Die Forschungsergebnisse werden zu der transnationalen Erhaltung der natürlichen Ressourcen von Wasser und Boden beisteuern und den nachhaltigen Nutzen fördern, sowie beim Management dieser mitwirken. Außerdem werden Verbesserungen der Zugänglichkeit der Grenzregionen unterstützt und die nachhaltige und ausgewogene räumliche und regionale Entwicklung besonders der grenzüberschreitenden Grundwassereinzugsgebiete vorangetrieben. Außerdem kommt es zu einer verbesserten Zusammenarbeit zwischen den städtischen und den ländlichen Gebieten. Detailiertere Informationen über die Qualität und die ökologischen Bedingungen der Wasserkörper sind für die Erstellung von Trends und die Erarbeitung von Maßnahmen zur Verbesserung der Qualität des Grundwassers, das als Trinkwasser genutzt wird sowie für die Erreichung einer Sicherheit in der Trinkwasserversorgung nötig. Tatsache ist, dass die Projektregion mit negativen Auswirkungen durch den Klimawandel konfrontiert wird, nämlich mit einen signifikanten Anstieg der Jahrestemperatur, einem Abfall der Jahresniederschlagsmenge, einer Verlängerung der Vegetationsperiode und einem negativen Trend der Wasserbilanz (Periode 1951-2007). Diese Randbedingungen und der stetig steigende Druck der räumlichen Nutzung (neue Verkehrswege, Industriezonen, städtische Gebiete, …) erhöhen zusätzlich die Verwundbarkeit der Wassereinzugsgebiete. Außerdem treten neue Schadstoffe (Medikamentenrückstände) auf, die in den derzeitigen Monitoringprogrammen noch nicht erfasst sind. Seit die menschliche Gesundheit gefährdet ist, werden auch strengere Schlüsselkriterien in Bezug auf die Trinkwasserqualität erwartet. Die Auswertung dieser multi-disziplinären Kräfte und die Trendanalysen werden für die Erarbeitung einer multisektoralen professionellen Datenbasis genutzt. Diese bildet die Grundlage für die Entwicklung eines Programms zur Sicherung der Trinkwasserversorgung sowie zur Erarbeitung von Managementplänen für Grundwasserschutzgebiete. Die Ergebnisse sollen auf unterschiedlichen Ebenen informieren und Bewusstsein schaffen, sowie verschiedenen Zielgruppen die Wichtigkeit von gesundem Trinkwasser näher bringen und Erkenntnisse vermitteln, wie ein jeder zu einer guten Quantität und Qualität des Grundwassers beitragen kann. Genaugenommen, soll dabei das Bewusstsein bei den landwirtschaftlichen Aktivitäten erhöht werden, welche hier die größten Belastungen für die Grundwassereinzugsgebietegebiete darstellen. Außerdem soll die Wichtigkeit einer effektiven Wassernutzung hervorgehoben werden, auch weil wegen des Klimaeinflusses und der Intensivierung von Trockenperioden in der Region ein offensichtlicher Abfall des Grundwasserspiegels aufgezeichnet wurde bzw. in Zukunft zu erwarten ist. Die Ergebnisse aus der Organisation einer internationalen Fachkonferenz sollen den derzeitigen Zustand in diesem fächerübergreifenden Feld dokumentieren, den Austausch von Erfahrungen und Praktiken, sowie ein Netzwerk von 17 Wissenschaftern, Experten, Verwaltung und nicht-staatlichen Organisationen in der Grenzregion fördern. Die Nutzer der Resultate werden aus unterschiedlichen Zielgruppen kommen, nämlich: Den Gemeinden in den Wasserschutzgebieten der grenzüberschreitenden Region Den Gemeinden und deren Einwohner, die aus diesen Wasserkörpern versorgt werden Den Verwaltungsbehörden, welche die Genehmigungen in allen Phasen des Prozesses erlassen (von der Planungsphase der räumlichen Nutzung bis zum Endbescheid der Anlagen), Den Verwaltungsbehörden, die verschiedene thematische Strategieentwicklungsprogramme schaffen (national, regional, lokale Transportstrategien, Tourismus, Energiewesen, Landwirtschaft, …) Den zuständigen politischen Vertretern auf regionaler und lokaler Ebene Den unterschiedlichen Nutzern in den Wasserschutzgebieten (Landwirtschaft, Tourismus, Transport, Energiewesen, Ortsansässige, …), Den Managern von Wasserversorgungssystemen Den Forschungsinstitutionen, Universitäten, technischen und wirtschaftlichen Hochschulen, Arbeitnehmervertretern und Gewerkschaften, Arbeitnehmern, Gemeinden, Trinkwasserkonsumenten (Einwohner, Wirtschaftstreibende, Schulen, medizinische Einrichtungen, …), Umweltorganisationen. Die Ergebnisse aus dem Projekt sollen auch zum Verständnis der Erstellung von fächerübergreifenden Strategien der räumlichen Nutzung und des Wassermanagements beitragen, mit dem Ziel zwei Schlüsseldokumente zu erstellen, nämlich dem Programm zur Versorgung mit hochwertigem Trinkwasser und einem Managementplan der Wassereinzugsgebiete. Dabei soll der „gute Zustand“ des Grundwassers bis 2015 erreicht bzw. gesichert werden. Die Resultate der einzelnen Projektphasen sollen auch eine Vorbereitung zur schrittweisen Informations und Bewusstseinsschaffung der unterschiedlichen Zielgruppen darstellen: für ein ganzheitliches Management von Wassereinzugsgebieten, dem Wasser (Oberflächenwasser und Grundwasser) selbst und dem Boden als natürliche Ressource. Dafür wird die ökologische Produktionen von Nahrungsmitteln vorangetrieben und die Konsumation von ökologischen Produkten gefördert sowie ein Schwerpunkt auf regionale Produkte gelegt. Die Projektergebnisse sollen auch helfen, Kooperationen auf unterschiedlichen Ebenen der Administration, der Wissenschaft, von Experten und Fachleuten bis hin zu ökonomischen, sozialen und politischen Ebenen in der Grenzregion aufzubauen. Auch die gemeinsame Entwicklung und die Verbesserung der länderübergreifenden nachhaltigen Entwicklung soll im weitesten Sinne unterstützt werden. 2.5 Prispevek projekta k ciljem programa / Beitrag des Projekts zu den Programmzielen 2.5.1 Označite prednostne cilje, h katerim bo prispeval vaš projekt. / Markieren Sie die vorrangigen Ziele, zu denen Ihr Projekt beitragen wird. Prednostna naloga 1: Konkurenčnost, znanje in gospodarsko sodelovanje / Priorität 1: Wettbewerbsfähigkeit, Wissen und wirtschaftliche Zusammenarbeit Označiti/ Cilji Ziele markieren Podpora čezmejnega razvoja industrije in sektorja malih in srednje velikih podjetij, izboljšanje njihove konkurenčnosti in internacionalizacija dejavnosti Prispevek k povečanju ravni čezmejnega tehnološkega razvoja, inovativnosti in raziskav, 18 Unterstützung der grenzüberschreitenden Entwicklung des industriellen und KMUSektors, Verbesserung von dessen Wettbewerbsfähigkeit und Internationalisierung seiner Aktivitäten Beitrag zur Steigerung der grenzübergreifenden Technologieentwicklung, Innovation und s poudarkom na področjih, kjer je usposobljenost največja Forschung mit Schwerpunkt auf Kompetenzbereichen Erhöhung des Fertigkeits- und Qualifikationsniveaus von Mitarbeitern und der Mobilität, insbesondere im Hinblick auf grenzübergreifende Zusammenarbeit Förderung des grenzübergreifenden Tourismus durch Verbesserung der internationalen Sichtbarkeit und Entwicklung von grenzübergreifenden Paketen und Zielen, um Besucher aus Drittmärkten anzuziehen Erhöhung der Wettbewerbsfähigkeit von Geschäftsstandorten und der Nutzung von Synergien im grenzübergreifenden Kontext Stärkung des grenzübergreifenden integrierten Ansatzes, insbesondere in ländlichen Gegenden sowie Stärkung des Potentials in Bereich des Fertigungsgewerbes, Tourismus, Landwirtschaft, Lebensmittelverarbeitung und andere Izboljšanje ravni znanja in usposobljenosti zaposlenih ter mobilnost, predvsem z ozirom na čezmejno sodelovanje Pospeševanje razvoja čezmejnega turizma s povečanjem mednarodne prepoznavnosti in razvojem čezmejnih produktov in turističnih destinacij, da bodo privlačnejši za turiste tretjih trgov Izboljšanje konkurenčnosti poslovnih lokacij ter izkoriščanje sinergičnih učinkov v luči čezmejnega sodelovanja Krepitev čezmejnega povezovanja predvsem na podeželskih območjih in njihovega potenciala na področju predelovalne industrije, turizma, kmetijstva, predelave hrane in drugih Prednostna naloga 2: Trajnostni in skladen razvoj / Priorität 2: Nachhaltige und ausgeglichene Entwicklung Označiti/ Cilji Ziele markieren X X Prispevanje k čezmejnemu ohranjanju naravnih virov in spodbujanju njihove trajnostne rabe Spodbujanje energetske učinkovitosti in povečanje rabe obnovljivih virov energije Prispevanje k učinkovitemu čezmejnemu upravljanju okolja X Podpora izboljšanju dostopnosti mejnih območij ter spodbujanje trajnostnega in skladnega prostorskega in regionalnega razvoja, vključno s socialnimi vidiki X Krepitev čezmejnega sodelovanja na lokalni in regionalni ravni Krepitev kulturne identitete in izkoriščanje kulturnega potenciala obmejnih območij X Prispevanje k izboljšanju kakovosti življenja in povezav med mesti in podeželjem Beitrag zur grenzübergreifenden Erhaltung natürlicher Ressourcen und Förderung ihrer nachhaltigen Nutzung Förderung von Energieeffizienz und Steigerung der Nutzung erneuerbarer Energiequellen Beitrag zu einem effizienten grenzüberschreitenden Umweltmanagement Unterstützung der Verbesserung der Zugänglichkeit der Grenzregionen und Förderung nachhaltiger und ausgeglichener räumlicher und regionaler Entwicklung, einschließlich der sozialen Aspekte Stärkung der grenzübergreifenden Zusammenarbeit auf lokaler und regionaler Ebene Stärkung der kulturellen Identität und Nutzung des Kulturpotentials von Grenzregionen Beitrag zur Steigerung der Lebensqualität und der Verbindungen zwischen städtischen und ländlichen Gebieten 2.5.2 Dodana vrednost čezmejnega sodelovanja / Mehrwert der grenzübergreifenden Zusammenarbeit Opišite dodano vrednost, ki bo dosežena s čezmejnim sodelovanjem v primerjavi z obravnavanjem tematike projekta zgolj v nacionalnih/regionalnih okvirih. Vodonosnik doline reke Mure predstavlja čezmejni vir podzemne vode, ki po eni strani vzajemno deluje s telesom površinske vode, po drugi strani pa predstavlja vir pitne vode za stotisoče ljudi v Avstriji in Sloveniji. 19 Doslej so bili ukrepi za zaščito podzemne vode pripravljeni na podlagi nacionalnih zahtev in potreb lokalnih organizacij za oskrbo z vodo. Pritiski, ki izhajajo iz učinkov podnebnih sprememb in naraščajočega povpraševanja po vodi z visokimi standardi kakovosti, pa so privedli do potrebe po zaščiti virov na ravni vodonosnika, na podlagi čezmejnega sodelovanja. Ukrepe je treba prilagoditi na podlagi rezultatov skupnih raziskav o vplivu primerljivih sistemov rabe zemljišč na obeh straneh meje. Podatkovne zbirke iz demonstracijskih kmetij in krajev poskusov v Avstriji in Sloveniji se bodo uporabile za razvoj in uporabo strategij numeričnega modeliranja v obliki sistema za podporo odločanju. Rezultati spremljanja zmogljivosti za upravljano bogatenje vodonosnika v Avstriji bodo privedli do povečanja zmožnosti napovedovanja numeričnega modeliranja. Strategije numeričnega modeliranja in izkušnje z razvitimi orodji se lahko uporabljajo za načrtovanje dodatnih zmogljivosti za zagotavljanje količine in kakovosti oskrbe s pitno vodo v čezmejni regiji. Čezmejno izvajanje projekta bo usmerjalo regionalne organe in zainteresirane strani k skupnemu standardu “najsodobnejše tehnike” – podlage za izvajanje ukrepov za zaščito okoljskih virov v čezmejni regiji. Beschreiben Sie im Vergleich zu rein nationalen/regionalen Problemlösungen, den durch die grenzübergreifende Zusammenarbeit erzeugten Mehrwert. Der Murtalaquifer stellt eine grenzüberschreitende Grundwasserressource dar, welche auf der einen Seite mit den Oberflächengewässern interagiert und auf der anderen Seite als Trinkwasserressource für hunderttausende von Menschen in Österreich und Slowenien dient. Bis jetzt leiteten sich die Grundwasserschutzmaßnahmen auf der Basis von nationalen Anforderungen und den Bedürfnissen der lokalen Wasserversorger ab. Der Druck durch die Klimawandeleffekte und die erhöhten Anforderungen an die hohen Qualitätsstandards des Trinkwassers führen zur Notwendigkeit, die Ressource auf der Ebene der Aquifere über grenzüberschreitende Kooperationen zu schützen. Maßnahmen müssen über gemeinsame Forschungsergebnisse hinsichtlich vergleichbarer Landnutzungssysteme auf beiden Seiten abgestimmt werden. Die Datengrundlagen von Demonstrationsflächen und Versuchsstandorten in Österreich und Slowenien werden für die Entwicklung und Anwendung von numerischen Modellen als Entscheidungsunterstützungssysteme herangezogen. Beobachtungsergebnisse einer künstlichen Grundwasseranreicherungsanlage in Österreich werden zu einer Erhöhung der Vorhersagekraft von gekoppelten numerischen Modellen führen. Numerische Modellansätze und Erfahrungen mit entwickelten Werkzeugen werden für die Planung weiterer Anlagen benutzt, welche zur quantitativen und qualitativen Sicherung der Wasserversorgung in den Grenzregionen genutzt werden. Die grenzüberschreitende Implementierung des Projekts wird die regionalen Entscheidungsträger und die Stakeholder auf einen gemeinsamen Standard führen – als Grundlage zur Implementierung von Maßnahmen zur Sicherung der Umweltressourcen in der Grenzregion. 2.6 Načrtovane dejavnosti / Geplante Aktivitäten: (največ 4 strani, pisava 11 / max. 4 Seiten, Schriftgrad 11) V okvirček navedite glavne dejavnosti, ki jih je potrebno izvesti, da bi uresničili neposredne učinke, opisane v točki 2.3. Za vsako glavno dejavnost navedite tudi, kateri projektni partnerji bodo vključeni in kako. Navedite ali bo dejavnost izvajal projektni partner ali zunanji izvajalec ter kdo so končni uporabniki. Če načrtujete študije, navedite njihove cilje in prispevek k realizaciji projekta. V tabelo navedite aktivnosti po posameznih delovnih sklopih. DS 1. Vodenje in koordinacija projekta - DS 1./1 Koordinacija projektnih partnerjev pri vodenju 1. ZZV MB [organizacija] poteka dela z organiziranjem in izvajanjem sestankov MOMS, IEI, STY [partnerji, ki vodijo 20 projektnih partnerjev na različnih ravneh v sodelovanju s delovne sklope] in partnerji, ki vodijo delovne sklope, in vsemi projektnimi partnerji [udeležba] partnerji. vsi projektni - DS 1./2 Koordinacija interakcije med projektnimi partnerji 2. ZZV MB [organizacija] in zainteresiranimi stranmi na različnih ravneh v sodelovanju MOMS, IEI, STY [partnerji, ki vodijo s partnerji, ki vodijo delovne sklope. delovne sklope] in vsi projektni partnerji [udeležba] - DS 1./3 Koordinacija in vzdrževanje stikov z mediji, 2. ZZV MB [organizacija] koordinacija projektnega poročanja, koordinacija finančne MOMS, IEI, STY [partnerji, ki vodijo ureditve projekta delovne sklope] in vsi projektni partnerji [udeležba] DS 2. Obvladovanje tveganja DS 2./4 Organizacija podatkovne zbirke za obvladovanje tveganja glede količine in kakovosti podzemne vode z: - DS 2./4./1 Razvoj in delovanjem virtualne podatkovne ZZV MB, IEI, STY, MOMS, UBA, MAFI, zbirke iz obstoječih in dodatnih meritev za pojasnjevanje GSO, razvoj podatkovne zbirke v distribucije škodljivih snovi v podzemni vodi; priprava sodelovanju z zunanjimi strokovnjaki multikriterijske analize na podlagi ocenjevanja in spremljanja ravni podzemne vode - DS 2./4./2 Socialno-ekonomsko analizo prestrukturiranja ali reorganizacije posameznih dejavnosti, ki se bo uporabila kot podlaga za izvajanje ukrepov in spremljanje učinkovitosti udejanjanja posameznih ukrepov ZZV MB, IEI, STY, MOM, UBA, MAFI, ocena socialno-ekonomskih razmer in meril, najpomembnejša za uspešno obvladovanje tveganja - DS 2./4./3 Upravljanje dokazil o pritiskih in njihovem ZZV MB, IEI, STY, MAFI, GSO, WSMB, vplivu na podzemno vodo in sisteme oskrbe s pitno vodo. WSMS, priprava WSP pri izvajanju Opredelitev posamezne skupine onesnaževalcev in posameznih onesnaževal v telesih podzemne vode - DS 2./4./4 Oceno tveganja vplivov pritiskov na podzemno ZZV MB, STY, MOM, GSO, WSMB, vodo in s tem pritiskov pitne vode na zdravje ljudi. WSMS, Analiza tveganja sistema oskrbe s pitno vodo v regijah WSMS, WSMB in GSO. - DS 2./4./5 Oceno različnih sistemov kmetijske proizvodnje STY, MAFI, ocena potreb (klasični, integralni, ekološki) in izračunavanjem indeksa rekonstrukcijo kmetovanja trajnostne proizvodnje ter razvojem različnih scenarijev za uporabo območja s kmetijskimi zemljišči za DS 2./5 Izpeljava ukrepov za zmanjšanje vpliva STY in partnerji IEI, MAFI, UBA, GSO v najpomembnejših pritiskov (uporaba območja posameznih sodelovanju z zunanjimi strokovnjaki večjih in nevarnih uporabnikov VVO, kakor je kmetijstvo, industrija, urbanizacija, turizem, promet,..), skupaj z merili in programom za spreminjanje učinkov posameznih ukrepov - DS 2./5./1 Ocena zmogljivosti za umetno upravljano bogatenje podzemne vode kot orodij za zagotavljanje oskrbe s pitno vodo v onesnaženih območjih ter priprava smernic za obvladovanje tveganja za zaščito podzemnih vodnih virov pred različnimi onesnaževali - DS 2./5./2 Izvajanje sistemov spremljanja in izvedba 21 poskusov kot: - DS 2./5./3 Delovanje demonstracijskih kmetij, krajev poskusov in mrež za spremljanje podzemne vode - DS 2./5./4 Lizimetrski poskusi o uporabi pesticidov v kmetijstvu - DS 2./5./5 Delovanje zmogljivosti za umetno bogatenje Fluttendorf / Donnersdorf; spremljanje, model DS 3. Določitev ukrepov Numerično modeliranje kot orodje za podporo odločanju - DS 3./1 Numerično modeliranje pretoka vode in prenosa topljenca na interakcijo ozračje-tla-rastlina v različnih merilih - DS 3./2 Spajanje modeliranja pretoka in prenosa nenasičenega območja in podzemne vode pri različnih merilih na podlagi podatkovne zbirke za spremljanje - DS 3./3 Razvoj orodij za uporabo numeričnega modeliranja kot sistemov za podporo odločanju za izpeljavo učinkovitih ukrepov za zaščito okoljskih virov - DS 3./4 Izračuni scenarijev za napoved obnove kakovosti podzemne vode in pronicajoče vode ob upoštevanju učinkov podnebnih sprememb ter različnih spreminjajočih se kmetijskih praks - DS 3./5 Modeliranje vpliva umetnega bogatenja podzemne vode na pretok podzemne vode in gibanje topljenca. Uporaba spojenih modelov kot orodja za nadzor umetnega bogatenja podzemne vode na različnih krajih v čezmejni regiji. STY v sodelovanju strokovnjaki z zunanjimi IEI, STY v sodelovanju z zunanjimi strokovnjaki IEI, STY, v sodelovanju z zunanjimi strokovnjaki GSO, v sodelovanju z zunanjimi strokovnjaki DS 4. Regionalno sodelovanje in razširjanje informacij Razvoj spletnega informacijskega sistema za razširjanje rezultatov projekta med zainteresirane strani v čezmejni regiji Delavnice in strokovni izleti - DS 4./1 Delavnice o umetnem bogatenju podzemne vode in strokovni izleti za ogled zmogljivosti.) - DS 4./2 Izvajanje tematskih delavnic za različne ciljne skupine (svetovalce, kmetovalce; predstavnike industrije; predstavnike cestne, železniške infrastrukture in infrastrukture za zračni promet; predstavnike univerz; predstavnike mlajše generacije; predstavnike turistične dejavnosti; politike; različne oddelke mestnih uprav, potrošnike pitne vode; nevladne organizacije) - DS 4./3 Priprava različnih brošuric in drugih gradiv, organizacija “dni na terenu” in strokovnih izletov, zlasti za tiste, ki so dejavno vključeni v kmetijstvo, in druge ciljne skupine - DS 4./4 Organizacija znanstvene konference - DS 4./5 Oblikovanje platforme za oskrbo regije z vodo 22 ZZV MB, STY, IEI, MOMS, UBA, v sodelovanju z zunanjimi strokovnjaki GSO, WSMS, WSMB v sodelovanju z zunanjimi strokovnjaki ZZV MB, IEI, WSMS, MOMS, MAFI, UBA, STY, GSO, v sodelovanju z zunanjimi strokovnjaki ZZV MB, IEI, WSMS, MOMS, MAFI, UBA, STY, GSO, v sodelovanju z zunanjimi strokovnjaki ZZV MB, IEI, WSMS, MOMS, MAFI, UBA, STY, GSO, v sodelovanju z zunanjimi strokovnjaki Za doseganje projektnega cilja – uveljavitve trajnostnega in uravnoteženega razvoja količine in kakovosti podzemne vode v čezmejni regiji Murtal, da se doseže dobra kakovost za ohranjanje oskrbe s pitno vodo za prihodnost v spreminjajočem se okolju – se lahko projektne dejavnosti povzamejo v 4 delovnih sklopih: Vodenje in koordinacija projekta: Razen koordinacije dela projektnih partnerjev bo glavna naloga koordinacija interakcije med projektnimi partnerji, zunanjimi strokovnjaki, zainteresiranimi stranmi ter lokalnimi in regionalnimi organi. Koordinacija in vzdrževanje stikov z mediji bo zelo pomembna za razširjanje rezultatov projekta. Obvladovanje tveganja: Vire onesnaževanja (kakor so kmetijstvo, mestno območje, industrijska območja in transportne poti) je treba kvantificirati in oceniti ustrezne emisijske faktorje iz velikega števila različnih procesov. Uskladiti je treba popise emisij regije z namenom izdelave celovitega popisa/katastra emisij z visoko ločljivostjo, ki je nepogrešljiv za izboljšanje orodij za zanesljivo simulacijo prenosa onesnaževal v podzemni vodi za operativno uporabo. Razviti je treba metode in smernice za obvladovanje tveganja in zaščito virov podzemne vode za oskrbo s pitno vodo. Razvoj orodij in določitev ukrepov: Raziskava obnašanja pesticidov in njihovih metabolitov v sistemih tla-rastlina-voda v lizimetrskih poskusih, ki simulira dobro kmetijsko prakso, se lahko uporabi kot podlaga za razvoj modelov. Modeliranje gibanja talne vode in izluževanja nitratov v podzemne vode v regionalnem merilu je nepogrešljivo orodje za izdelavo regionalno prilagojenih ukrepov. Načrtovanje in razvoj prilagojenih programov ob upoštevanju zahtev glede zaščite podzemne vode morata temeljiti na najsodobnejšem sklopljenem numeričnem modeliranju. Za prikaz učinkovitosti izvajanja je treba na demonstracijskih zmogljivostih opraviti spremljanje učinkov redčenja. Podatke spremljanja je treba uporabiti za povečanje kakovosti napovedovanja pri sklopljenih numeričnih modelih. Regionalno sodelovanje in razširjanje informacij: Projekt bo prispeval k učinkovitemu celovitemu čezmejnemu ravnanju z okoljem in podprl izboljšanje dostopnosti obmejnih regij ter uravnotežen prostorski in regionalni razvoj, vključno s socialnimi vidiki različnih uporabnikov zemljišč. Sodelovanje med zainteresiranimi stranmi in uradnimi organi je nujno za razširjanje projektnih rezultatov za učinkovito zaščito podzemne vode zaradi zagotavljanja trajnostne rabe okoljskih virov. Dejavnosti predlaganega projekta se lahko povzamejo v načrtu poteka dela, ki kaže interakcije med različnimi delovnimi sklopi. Prikazan je v Sliki 2. 23 2010 Mur – aquifer Groundwater quantity and quality 2011 Cooperation & Dissemination Tools and Measures 2013 Risk Management 2012 2014 Mur – aquifer Groundwater quantity and quality 2015 Slika: 2. Potek dela in interakcije v projektu MURMAN Delovni sklop/ Arbeitspaket Začetek/ Beginn Zaključek/ Abschluss Dejavnosti v okviru delovnega sklopa in odgovorni partner / Aktivitäten im Rahmen des Arbeitspakets und verantwortliche Partner Doseženi neposredni učinki ob zakjučku projekta (načrtovana vrednost) / Erreichte Outputs am Abschluss des Projekts (geplantes Wert) 1. DS 1 Q1/201 1 Q4/2013 Realizacija projekta 134.492,60 2. DS 2 Q1/201 1 Q4/2013 Vodenje in koordinacija projekta – ZZV MB, MOMS, IEI, STY Obvladovanje tveganja – ZZV MB, IEI, STY, MOMS, UBA, MAFI, GSO, WSMB, WSMS Podatkovna zbirka za pojasnjevanje distribucije škodljivih snovi v podzemni vodi, Smernice za obvladovanje tveganja za zaščito virov podzemne vode pred različnimi 345.665,10 24 Skupni strošek aktivnosti v okviru delovnega paketa/ Gesamtkosten der Aktivitäten im Rahmen des Arbeitspakets 3. DS 3 Q2/201 1 Q4/2013 Določitev ukrepov – IEI, STY, GSO 4. DS 4 Q1/201 1 Q4/2013 Regionalno sodelovanje in razširjanje informacij – ZZV MB, IEI, STY, MOMS, UBA, MAFI, GSO, WSMB, WSMS onesnaževali Razvoj orodij za uporabo numeričnega modeliranja kot sistemov za podporo odločanju pri izdelavi učinkovitih ukrepov za zaščito okoljskih virov Za razširjanje projektnih rezultatov na zainteresirane strani v čezmejni regiji je treba razviti spletni informacijski sistem, Sodelovanje med vladnimi organi, projektnimi partnerji in zainteresiranimi stranmi 477.744,70 334.743,60 Im Textfeld geben Sie die Hauptaktivitäten an, die durchgeführt werden müssen, um die im Punkt 2.3 beschriebene Ergebnisse (Outputs) zu erzielen. Für jede der Hauptaktivitäten geben sie an, von welchen Partnern und wie sie umgesetzt wird. Geben Sie an, ob die Aktivität vom Projektpartner oder von einem externen Experten ausgeführt wird und wer die Endbenutzer sind. Falls Sie Studien planen, geben Sie deren Ziele und Beitrag zur Projektrealisation an. In der Tabelle sollen die Aktivitäten in die Arbeitspakete gegliedert sein. WP 1. Projekt Management and Koordination - WP 1./1. Koordination der Projektpartner bei der 1. ZZV MB [Organisation] Projektabwicklung durch die Organisation und Führung von MOMS, IEI, STY [Arbeitsgruppenleiter] Projektpartnermeetings auf unterschiedlichen Ebenen in und allen Projektpartnern [Teilnahme] Zusammenarbeit mit allen anderen Projektpartnern. - WP 1./2. Koordination der Interaktion zwischen den 2. ZZV MB [Organisation] Projektpartnern und Stakeholdern auf unterschiedlichen MOMS, IEI, STY [Arbeitsgruppenleiter] Ebenen in Zusammenarbeit mit den Arbeitsgruppenleitern. und allen Projektpartnern [Teilnahme] - WP 1./3. Koordination und Erhaltung der Kontakte zu den 3. ZZVMB [Organisation] Medien, Koordination von Projektberichten, Koordination MOMS, IEI, STY [Arbeitsgruppenleiter] von finanziellen Angelegenheiten im Projekt. und allen Projektpartnern [Teilnahme] WP 2. Risiko Management WP 2./1. Organisation der Datenbasis zur Risikoabschätzung von Grundwasserquantität und -qualität durch: - WP 2./1./1 Entwicklung und Betrieb einer virtuellen Datenbank von existierenden und neuen Messungen zur Interpretation der Verteilung von schädlichen Substanzen im Grundwasser; Vorbereitung von umfassenden Analysen auf der Basis der Grundwasserbeobachtungen und 25 ZZV MB, IEI, STY, MOMS, UBA, MAFI, GSO Datenbankentwicklung auf der Basis von Kooperationen mit externen Experten -beurteilungen. WP 2./1./2 Sozioökonomische Analyse von Umstrukturierungen und Reorganisationen von einzelnen Aktivitäten, welche als Basis für die Implementierung von Maßnahmen dienen ZZV MB, IEI, STY, MOMS, UBA, MAFI, Evaluierung der sozio-ökonomischen Bedingungen und Kriterien, hauptverantwortlich für ein erfolgreiches Risikomanagement. - WP 2./1./3 Management des Nachweises von ZZV MB, IEI, STY, MAFI, GSO, WSMB, Schadstoffen und deren Einfluss auf das Grundwasser und WSMS, Erarbeitung des die Trinkwasserversorgungssysteme. Identifizierung von Wasserversorgungsplans einzelnen Gruppen von Schadstoff-Ursachen und einzelnen Schadstoffen auf die Grundwasserkörper. - WP 2./1./4 Risikobewertung von Schadstoffeinflüssen auf ZZV MB, STY, MOMS, GSO, WSMB, das Grundwasser und die Folgen für das Trinkwasser und WSMS, Risikobeurteilung von die menschliche Gesundheit. Trinkwasser von Wasserversorgungssystemen in den Regionen. - WP 2./1./5 Evaluierung von unterschiedlichen STY, MAFI‚ Evaluierung von landwirtschaftlichen Produktionssystemen (Konventionell, Notwendigkeiten zur Restrukturierung integriert und organisch) und Berechnung des der Landwirtschaft Nachhaltigkeitsproduktionsindex und Entwicklung von verschiedenen Szenarien der Nutzung von landwirtschaftlichen Flächen. WP 2./2. Erstellung von Maßnahmen zur Reduzierung der STY und Partner IEI, MAFI, UBA, GSO Einflüsse der am stärksten negativ wirkenden Kräfte in Kooperationen mit externen (besonders hinsichtlich der Wasserversorgungs- Experten unternehmen wie Landwirtschaft, Industrie, Urbanisierung, Tourismus, Verkehr, …) zusammen mit den Kriterien und dem Programm zur Änderung der Effekte einzelner Maßnahmen. - WP 2./2./1 Beurteilung von Anlagen zur künstlichen Grundwasseranreicherung als Werkzeug zur Sicherung der Trinkwasserversorgung in Gebieten mit erhöhtem Grundwasserqualitätsrisiko und Vorbereitung von Richtlinien zum Risikomanagement zum Schutz der Grundwasserressourcen vor diversen Schadstoffen. - WP 2./2./2 Betrieb von Monitoringsystemen und Durchführung von Experimenten . - WP 2./2./3 Betrieb von Demonstrationsflächen, Testgebieten und Grundwassermonitoring-Netzwerken. - WP 2./2./4 Lysimeter Experimente mit Pestiziden in der Landwirtschaft. - WP 2./2./5 Betrieb einer Anlage zur künstlichen Grundwasseranreicherung in Fluttendorf/Donnersdorf; Monitoring, Modellerstellung WP 3. Festlegung von Maßnahmen Numerische Modellierung als Entscheidungsunterstützende STY in Kooperationen mit externen Systeme Experten 26 - WP 3./1 Numerische Modellierung von Wasserfluss- und Stofftransport in den Atmosphäre-Boden-PflanzenSystemen auf unterschiedlichen Skalen. - WP 3./2 Kopplung eines Modells der ungesättigten Zone mit einem Grundwasser- und Stofftransportmodell auf unterschiedlichen Skalen, basierend auf den vorhandenen Datengrundlagen. - WP 3./3 Werkzeugentwicklung zur numerischen Modellierung als Decision-Support-Systeme zur Ableitung effektiver Maßnahmen zum Schutz der Umweltressourcen. - WP 3./4 Szenarienentwicklung zur Vorhersage von Grundwassererneuerung und Sickerwasserqualität in Hinblick auf Klimawandeleffekte sowie Änderungen in den landwirtschaftlichen Praktiken. - WP 3./5 Modellierung der Einflüsse von künstlichen Grundwasseranreicherungen auf den Grundwasserfluss und den Stofftransport; Verwendung von gekoppelten Modellen als Werkzeug zur Kontrolle von künstlichen Grundwasseranreicherungen an verschiedenen Stellen in der Grenzregion. IEI, STY in Kooperationen externen Experten mit IEI, STY, in Kooperationen externen Experten mit GSO, in Kooperationen mit externen Experten WP 4. Regionale Kooperation and Weitergabe Entwicklung eines Web-basierten Informationssystems zur Präsentation der Projektergebnisse vor Stakeholdern in der länderübergreifenden Region. Workshops und Exkursionen - WP 4./1 Workshops und Exkursionen zu Anlagen mit künstlicher Grundwasseranreicherung. - WP 4./2 Durchführung von Fachworkshops mit verschiedenen Zielgruppen (Berater, Landwirte, Repräsentanten der Industrie, Repräsentanten des Straßenwesens, Bahn und Luftinfrastruktur, Universitätsvertreter, Jugendgruppen, Vertreter des Tourismusbereichs, Politiker, Vertreter von Stadtbehören, Trinkwasserkonsumenten, nicht staatliche Organisationen) - WP 4./3 Vorbereitung von unterschiedlichen Broschüren und anderen Informationsmaterialen, Organisation von „Feldtagen“ und Exkursionen, besonders für landwirtschaftliche Vertreter und andere Zielgruppen - WP 4./4 Organisation einer wissenschaftlichen Konferenz - WP 4./5 Schaffung einer Plattform für alle Wasserversorger in der Projektregion 27 ZZV, STY, IEI, MOMS, UBA, in Kooperationen mit externen Experten GSO, WSMS, WSMB in Kooperationen mit externen Experten ZZV, IEI, WSMS, MOMS, MAFI, UBA, STY, GSO, in Kooperationen mit externen Experten ZZV, IEI, WSMS, MOMS, MAFI, UBA, STY, GSO, in Kooperationen mit externen Experten ZZV, IEI, WSMS, MOMS, MAFI, UBA, STY, GSO, in Kooperationen mit externen Experten Zur Erreichung der Projektziele – die Stärkung der nachhaltigen und ausgewogenen Entwicklung einer guten Grundwasserquantität und -qualität im länderübergreifenden Murtal-Grundwasserleiter, zur Erreichung einer guten Trinkwasserqualität für die Zukunft in einer sich verändernden Umwelt – werden die Projektaktivitäten in vier Arbeitspaketen zusammengefasst: Projekt Management and Koordination: Neben der Koordination der Arbeiten der einzelnen Projektpartner wird die Hauptaufgabe in der Koordination der Projektpartner, externen Experten, Stakeholder und lokalen wie regionalen Behörden sein. Koordination und Erhaltung der Kontakte mit den Medien wird ein weiterer Schwerpunkt sein, um die Projekt-Ergebnisse nach Außen zu kommunizieren. Risiko Management: Schadstoffquellen (wie die Landwirtschaft, städtische Gebiete, Industriestandorte und Transportrouten) müssen quantifiziert und entsprechende Emissionsfaktoren von zahlreichen Prozessen evaluiert werden. Die verfügbaren regionalen Emissionsuntersuchungen müssen harmonisiert werden um einen integrierten, hoch aufgelösten Emissionskataster schaffen zu können. Dieser bildet die Grundlage für die Entwicklung von Werkzeugen für eine zuverlässige Simulation des Schadstofftransports im Grundwasser. Methoden und Richtlinien für ein Risikomanagement zum Schutz der Grundwasserressourcen für Trinkwasserversorger müssen entwickelt werden. Entwicklung von Werkzeugen und Festlegung von Maßnahmen: Die Forschung über das Verhalten von Pestiziden und deren Metaboliten im System Boden-PflanzeWasser in Lysimeter-Experimenten mit guter landwirtschaftlicher Praxis dienen als Grundlage für die Modellentwicklung. Die Modellierung des Bodenwassers und der Nitratversickerung in das Grundwasser auf regionaler Ebene ist ein unumgängliches Werkzeug zur Bestimmung von regional adaptierten Maßnahmen. Die Planung und Konstruktion von geeigneten Anlagen in Bezug auf Grundwasserschutz basieren auf einer gekoppelten numerischen Modellierung. Die Überwachung von Verdünnungseffekten durch künstliche Grundwasseranreicherung muss auf Pilotanlagen durchgeführt werden, um deren Effektivität zu dokumentieren. Außerdem werden die Daten dazu benutzt, die Vorhersagegenauigkeit von gekoppelten numerischen Modellen zu erhöhen. Regionale Kooperation and Weitergabe: Das Projekt wird zu einem effizienten, gesamtheitlichen, landerübergreifenden Umweltmanagement beitragen und die Verbesserung des Zugangs der Grenzregion sowie die räumliche und regionale Entwicklung unterstützen, inklusive der sozialen Aspekte der verschiedenen Landnutzer. Die Kooperation zwischen Stakeholdern und offiziellen Behörden ist wesentlich für die Vermittlung der Projektergebnisse hinsichtlich eines effektiven Grundwasserschutzes und zur nachhaltigen Sicherung der Umweltressourcen. Die Aktivitäten in diesem vorgeschlagenen Projekt werden in einem Arbeitsplan (Abbildung 2) zusammengefasst dargestellt, worin auch die Wechselwirkungen zwischen den einzelnen Arbeitspaketen visualisiert sind. 28 2010 Mur – aquifer Groundwater quantity and quality 2011 Cooperation & Dissemination Tools and 2013 Measures Risk Management 2012 2014 Mur – aquifer Groundwater quantity and quality 2015 Abb.: 2. Arbeitsplan und Wechselwirkungen im MURMAN-Projekt Arbeitspaket Beginn Abschluss Aktivitäten Rahmen Arbeitspakets verantwortliche Partner im des und 1. WP 1. Q1/2011 Q4/2013 2. WP 2. Q1/2011 Q4/2013 Projekt Management and Koordination – ZZV MB, MOMS, IEI, STY Risiko Management – ZZV MB, IEI, STY, MOMS, UBA, MAFI, GSO, WSMB, WSMS 29 Erreichte Outputs am Abschluss des Projekts (geplantes Wert) Gesamtkosten der Aktivitäten im Rahmen des Arbeitspakets Projektrealisierung 134.492,60 Datenbank zur Interpretation der Verteilung von schädlichen Substanzen im Grundwasser, RisikomanagementLeitfaden zum Schutz der Grundwasserressourc en gegen diverse Schadstoffe 345.665,10 3. WP 3. Q2/2011 Q4/2013 Festlegung von Maßnahmen – IEI, STY, GSO 4. WP 4. Q3/2011 Q4/2013 Regionale Kooperation and Weitergabe – ZZV MB, IEI, STY, MOMS, UBA, MAFI, GSO, WSMB, WSMS Entwicklung von Werkzeugen zur Nutzung von numerischen Modellen als Entscheidungs¬unters tützungssysteme, um effektive Maßnahmen zum Schutz der Umweltressourcen abzuleiten Zur Vermittlung der Projektergebnisse an die Stakeholder der Grenzregion wird ein Web-basiertes Informationssystem entwickelt, Kooperation zwischen Vertretern der Regierung, Projektpartnern und Stakeholdern 477.744,70 334.743,60 2.7 Okvirno trajanje projekta v mesecih / Voraussichtliche Projektdauer in Monaten: Opomba: Za najzgodnejši pričetek projekta se šteje dan, ko je s strani Skupnega tehničnega sekretariata potrjen v celoti izpolnjen osnutek projekta. V primeru, da prijavitelj ne predloži osnutka projekta, se kot najzgodnejši začetek projekta šteje dan, ko je predložena vloga. Projekt se konča takrat, ko projektni partnerji izvedejo zadnje plačilo. Anmerkung: Als frühester möglicher Projektbeginn gilt der Zeitpunkt der Bestätigung des vollständig ausgefüllten Projektentwurfs vom Gemeinsamen Technischen Sekretariat. Falls der Projektantragssteller keinen Projektentwurf einreicht, gilt als frühester möglicher Projektbeginn der Tag an dem das ausgefüllte Antragsformular eingereicht wird. Das Projektende ist der Tag, an dem die Projektpartner die letzte Zahlung geleistet haben. 36 Mesecev/Monate 2.8 Predviden začetek izvajanja / Geplanter Beginn der Implementierung: Vnesite mesec in leto, npr. 07/2009 / Geben Sie Monat und Jahr an, zB 07/2009 01/2011 2.9 Časovni načrt projekta / Projektzeitplan 2.9.1 Mejniki projekta / Meilensteine des Projektes Opredelite mejnike projekta. 30 Opomba: Mejniki so kontrolne točke, na katerih se je treba odločiti o naslednji fazi projekta. Na primer, mejnik lahko nastopi, ko je dosežen pomemben neposredni učinek (output) ali kadar se morajo partnerji pri projektu odločiti, kateri od razpoložljivih možnosti bodo sledili. Mejnik 1: Izdelava podatkovne zbirke projekta Mejnik 2: Rezultati 1. obdobja spremljanja upravljanega bogatenja vodonosnika Mejnik 3: Dokončanje lizimetrskih poskusov o obnašanju pesticidov Mejnik 4: Dokončanje razvoja in spajanja modela Mejnik 5: Opredelitev scenarija za numerično modeliranje Mejnik 6: Opredelitev ukrepov za zmanjšanje vpliva najpomembnejših pritiskov Definieren Sie die Meilensteine des Projektes. Anmerkung: Meilensteine sind Kontrollpunkte, an denen Entscheidungen über die nächsten Projektstadien benötigt werden. So kann z.B. ein Meilenstein erreicht werden, wenn ein größeres Ergebnis/Output erzielt wurde oder wenn eine Projektpartnerschaft sich für eine der verfügbaren Optionen entscheiden muss. Meilenstein 1: Implementierung der Projektdatenbank Meilenstein 2: Ergebnisse der ersten Monitoringperiode über die künstliche Grundwasseranreicherung Meilenstein 3: Finalisierung der Lysimeter-Experimente über das Verhalten der Pestizide Meilenstein 4: Finalisierung der Modellentwicklung und -kopplung Meilenstein 5: Szenariendefinition für die numerische Modellierung Meilenstein 6: Definition von Maßnahmen für die Reduzierung der Einflüsse der kritischen Belastungen 2.9.2 Časovni načrt / Zeitplan Prikažite, v kolikšnem času bodo doseženi mejniki. / Legen Sie dar, innerhalb welchen Zeitrahmens die Meilensteine erreicht werden. DS 2/1/1 Razvoj in delovanje virtualne podatkovne zbirke.../ WP 2/1/1 Entwicklung und Betrieb einer virtuellen Datenbank … Mejnik 1: Izvedba podatkovne zbirke projekta/ Meilenstein 1: Implementierung der Projektdatenbank DS 2/1/2 Socialnoekonomska Leto/Jahr 1 (2011) Q1 Q2 Q3 Q4 O O O O Leto/Jahr 2 (2012) Q1 Q2 Q3 Q4 Leto/Jahr 3 (2013 Q1 Q2 Q3 O O O X O O O O O 31 O Q4 analiza .../ WP 2/1/2 Sozioökonomische Analyse der ... DS 2/1/3 Upravljanje dokazil o pritiskih.../ WP 2/1/3 Management des Nachweises von Schadstoffen … DS 2/1/4 Ocena tveganja glede vplivov pritiskov .../ WP 2/1/4 Risiko Bewertung von SchadstoffEinflüssen … DS 2/1/5 Ocena različnih sistemov kmetijske.../ WP 2/1/5 Evaluierung von unterschiedlichen landwirtschaftlichen Praktiken … DS 2/2/1 Ocena umetno upravljane …/ WP 2/2/1 Beurteilung von Anlagen zur künstlichen Grundwasseranreicherung … DS 2/2/2 Izvajanje sistemov spremljanja in izvedba …/ WP 2/2/2 Betrieb von Monitoringsystemen und … Mejnik 2: Rezultati 1.obdobja spremljanja upravljanega bogatenja vodonosnika/ O O O O O O O O O O O O O O O O O O O O O O O O O O O O O O O O O O X 32 O O O O O O O O O O O O O O Meilenstein 2: Ergebnisse der ersten Monitoringperiode über die künstliche Grundwasseranreicherung DS 2/2/3 Delovanje demonstracijskih …/WP 2/2/3 Betrieb von Demonstrationsflächen … DS 2/2/4 O Lizimetrski poskusi o uporabi/ WP 2/2/4 LysimeterExperimente mit Pestiziden … Mejnik 3: Dokončanje lizimetrskih poskusov o obnašanju pesticidov/ Meilenstein 3: Finalisierung der LysimeterExperimente über das Verhalten der Pestizide DS 2/2/5 Delovanje zmogljivosti za umetno bogatenje.../ WP 2/2/5 Betrieb der künstlichen Grundwasseranreicherungsanlage … DS 3/1 Numerično modeliranje pretoka vode.../ WP 3/1 Numerische Modellierung … O O O O O O O O O O O O O O O O O O O X O O O O O O O O O O O O O O O O O 33 O O DS 3/2 Povezava nenasičenega območja in pretoka podzemne vode .../ WP 3/2 Kopplung eines Modells in der ungesättigten Zone mit … Mejnik 4: Dokončanje razvoja in spajanja modela/ Meilenstein 4: Finalisierung der Modellentwicklung und -kopplung DS 3/3 Razvoj orodij za uporabo numeričnega modeliranja.../ WP 3/3 Werkzeugentwick lung zur numerischen Modellierung … Mejnik 5: Opredelitev scenarija za numerično modeliranje/ Meilenstein 5: Szenariendefinition für die numerische Modellierung DS 3/4 Izračuni scenarijev za napoved obnove podzemne vode …/ WP 3/4 Szenarienentwicklung zur Vorhersage von … DS 3/5 Modeliranje vpliva umetnega bogatenja podzemne vode O O O O O O O O O O O O O O X O O O O O O X O O 34 O O O O O O O O O O O O na pretok podzemne vode …/ WP 3/5 Modellierung der Einflüsse von künstlichen Grundwasseranreicherungen … Mejnik 6: Opredelitev ukrepov za zmanjšanje vpliva najpomembnejših pritiskov/ Meilenstein 6: Definition von Maßnahmen für die Reduzierung der Einflüsse der kritischen Belastungen X 2.10 Investicijski projekti / Investitionsprojekte 2.10.1 Vrsta investicije / Art der Investition Ali načrtujete kakršne koli investicije? / Planen Sie irgendwelche Investitionen? X Da/Ja Ne/Nein Če je odgovor da, označite vrsto investicije in navedite zahtevane podrobnosti za vse investicije, ki presegajo 400 EUR. / Wenn ja, markieren Sie die Art der Investition und geben Sie die verlangten Details für jene Investitionen, deren Gesamtsumme über 400 EUR liegt, an. Označiti/ markieren Vrsta investicije / Art der Investition Gradnja / Bau a) naziv investicije: b) naziv investitorja: c) kratek opis investicije (lokacija, tehnični podatki – površine, vrste predvidenih del, ipd.): d) ocena investicijskih stroškov po ključnih fazah oz. Vrstah del: e) predviden začetek: a) Bezeichnung der Investition: b) Name des Investors: c) kurze Beschreibung der Investition (Ort, technische Daten – die Oberfläche, Art der vorgesehenen Arbeiten, usw.): d) geschätzte Investitionskosten nach Schlüsselphasen beziehungsweise nach Art der Leistung: e) geplanter Beginn: X Oprema / Ausstattung a) vrsta opreme: VacuPorter b) naziv investitorja: ZZV 35 c) namen nakupa: vzorčenje vode/Anlage zur Wasserbeprobung d) kratek opis tehnično-tehnoloških značilnosti in načrtovane količine: opremljen vakuum vodotesni kovček brez regulacije, s črpalko do 850 kPa, integriranim Akku 7Ah, filtrom, manometrom, vklj. z napajalnikom (230VAC) (1 komad))/Leichter, wasserdichter Vakuumkoffer ohne Regelung, mit Pumpe bis 850 kPa, integriertem Akku 7 Ah, Partikelfilter, Manometer, inkl. Ladegerät (230VAC). a) vrsta opreme: notesnik/Notebook b) naziv investitorja: IEI c) namen nakupa: podpora za izvajanje projekta; predstavlja potrebno premično postajo z visoko učinkovitostjo, ki bo podpirala numerično modeliranje, uporabo orodij GIS, delo pri načrtovanju podatkovne zbirke, usklajevanje delovnih rezultatov v regionalnem sodelovanju ter izpopolnjene dejavnosti predstavljanja in razširjanja informacij s prostorsko animacijo rezultatov (2D/3D)/ Als Unterstützung für die Implementierung des Projekts ist ein Notebook mit hoher Effizienz, welches eine numerische Modellierung unterstützt, die Verwendung von GIS-Tools, Verarbeitung eines Datenbankdesigns, Koordination von Arbeitsergebnissen in der regionalen Kooperation und die Werbung sowie die Verbreitung von räumlichen Animationen (2D/3D ) ermöglicht. d) kratek opis tehnično-tehnoloških značilnosti in načrtovane količine: 1 notesnik, HP Elite Book 8540w, zaslon 15.5'' Full HD LED Screen, procesor Intel QCorei7-620M, standard RAID, eSATA, DisplayPort, WLAN, Bluetoth, vrata USB 3.0/1 Notebook, HP Elite Book 8540w, 15.5'' Screen Full-HD LED Bildschirm, Intel QCore i7-620M, Standard RAID, eSATA, DisplayPort, WLAN, Bluetoth, USB 3.0. a) vrsta opreme: SANDY_JF2008 b) naziv investitorja: WSMS c) namen nakupa: postavitev tehnološko naprednejšega merilnega mesta podzemne vode – na podeželju/ Installation einer technologisch hoch-entwickelten Monitoring-Station für ländliche Gebiete d) kratek opis tehnično-tehnoloških značilnosti in načrtovane količine: predvidena je postavitev merilnega mesta za dvojno globinsko stopenjsko diferencirano odvzemanje vzorcev podzemne vode z VacuPorterjem in ročnim odvzemom vzorcev, ki vključuje filtrsko cev premera 4'', postavljeno do nepropustne podlage, napolnjeno z opranim kremenčevim filtrnim peskom (debeline 3 mm) ter vgrajenim stebrom sesalnih sveč; merilno omarico s stojiščem stekleničk za vzorčevanje in VacuPorterjem – opremljenim vakuum vodotesnim kovčkom brez regulacije, s črpalko do 850 kPa, integriranim Akku 7Ah, filtrom, manometrom, vklj. z napajalnikom (230VAC)/ Vorgesehen ist eine Messstelle für doppelte, tiefenstufen-differenzierte Grundwasserprobennahme mit VacuPorter und händischer Probennahme, eingeschlossenem Filterrohr (Durchmesser innen ca. 4''), eingebaut im Grundwasser bis zur undurchlässigen Schicht, gefüllt mit gewaschenem Quarzfilterkies, Körnung 3 mm, mit eingebautem Saugkerzenbaum; Sammelflaschenbox und VacuPorter – leichter, wasserdichter Vakuumkoffer ohne Regelung, mit Pumpe bis 850 kPa, integriertem Akku 7 Ah, Partikelfilter, Manometer, inkl. Ladegerät (230VAC). a) vrsta opreme: SANDY_JF2008 b) naziv investitorja: WSMB c) namen nakupa: postavitev tehnološko naprednejšega merilnega mesta podzemne vode – na urbanem območju/ Installation einer technologisch hoch-entwickelten Monitoring-Station für ländliche Gebiete d) kratek opis tehnično-tehnoloških značilnosti in načrtovane količine: predvidena je postavitev merilnega mesta za dvojno globinsko stopenjsko diferencirano odvzemanje vzorcev podzemne vode z VacuPorterjem in ročnim odvzemom vzorcev, ki vključuje filtrsko cev premera 4'', postavljeno do nepropustne podlage, napolnjeno z opranim kremenčevim filtrnim peskom (debeline 3 mm) ter 36 vgrajenim stebrom sesalnih sveč; merilno omarico s stojiščem stekleničk za vzorčevanje in VacuPorterjem – opremljenim vakum vodotesnim kovčkom brez regulacije, s črpalko do 850 kPa, integriranim Akku 7Ah, filtrom, manometrom, vklj. z napajalnikom (230VAC)/ Vorgesehen ist eine Messstelle für doppelte, tiefenstufen-differenzierte Grundwasserprobennahme mit VacuPorter und händischer Probennahme, eingeschlossenen Filterrohr (Durchmesser innen ca. 4''), eingebaut im Grundwasser bis zur undurchlässigen Schicht, gefüllt mit gewaschenem Quarzfilterkies, Körnung 3 mm, mit eingebautem Saugkerzenbaum; Sammelflaschenbox und VacuPorter – leichter wasserdichter Vakuumkoffer ohne Regelung, mit Pumpe bis 850 kPa, integriertem Akku 7 Ah, Partikelfilter, Manometer, inkl. Ladegerät (230VAC). a) vrsta opreme: Prenosnik in digitalni fotoaparat/Notebook und digitalkamera b) naziv investitorja: MOMS c) namen nakupa: Projektna srečanja,delavnice,novinarske konference/ projekt meetings,Workshops, Pressekonferenzen d) kratek opis tehnično-tehnoloških značilnosti in načrtovane količine:prenosnik HP(1kom.) in Digitalni fotoaparat(1kom.) /HP notebook(1.St.) und digital kamera(1.St.) Drugo / Sonstige: <vpišite/ bitte angeben> naziv investicije: naziv investitorja: namen in kratek opis značilnosti investicije: Bezeichnung der Investition: Name des Investors: Kurze Beschreibung der Eigenschaften und Zweck der Investition: 2.10.2 Potrebna dokumentacija / Benötigte Dokumentation Ali so potrebna kakršna koli dovoljenja, študije, dokazila? Vpišite podatke v spodnjo tabelo. Po potrebi kopirajte tabelo za vsako investicijo navedeno v točki 2.10.1. / Sind irgendwelche Genehmigungen, Studien, Nachweise erforderlich? Machen Sie Angaben in der unteren Tabelle. Kopieren sie nach Bedarf die Tabelle für jede Investition, die im Punkt 2.10.1 angegeben wurde. Naziv investicije (izpolnite) / Bezeichnung der Investition (bitte angeben): Datum prejeto/ Da/ Ne/ Lastnik/ Dovoljenje / Genehmigung pričakovano Ja Nein Eigentümer erhalten/ erwartet Lokacijsko dovoljenje / Bebauungsgenehmigung X Gradbeno dovoljenje / Baugenehmigung X Odobritev pristojnih organov / Zustimmung X zuständiger Behörden Investicijska dokumentacija / X Investitionsdokumentation Študija izvedljivosti / Machbarkeitsstudie X Presoja vplivov na okolje / Bewertung der X Umweltfolgen Koncesija / Konzession X Soglasje lastnikov zemljišč 10.12.2010 KOMUNALA (za rabo zemljišč) / Zustimmung von Grundstücks- X Murska Sobota eigentümern (zur Nutzung der Grundstücke) 37 Dokazilo o lastništvu / Eigentumsnachweis Druga dovoljenja (navedite) / sonstige Genehmigungen (bitte angeben) X X 38 3. Projektno partnerstvo / Projektpartnerschaft Za osnutek projekta izpolnite vse točke, razen podatkov o banki. / Füllen Sie zur Einreichung des Projektentwurfs alle Punkte mit Ausnahme der Bankverbindung aus. 3.1 Podatki o vodilnem partnerju / Daten in Bezug auf den Lead Partner Naziv / Name: ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO MARIBOR/ INSTITUT FÜR ÖFFENTLICHE GESUNDHEIT MARBURG (ZZV MB) Pravna oblika / Rechtsform: Javni zavod/Öffentliches Institut X Subjekt javega prava / Körperschaft des öffentlichen Rechts Subjekt zasebnega prava / Körperschaft des privaten Rechts Naslov / Anschrift: Ulica / Straße Hišna številka / Hausnummer Kraj / Ort Poštna številka / Postleitzahl Država / Land Prvomajska ulica 1 Maribor/Marburg 2000 Slovenija/Slowenien NUTS 3 območje / NUTS 3 Gebiet: Podravska stat. Regija/Podravska Odgovorna oseba / Verantwortliche Person: Ime in priimek / Name Položaj / Position Telefon / Telefon E-pošta / E-mail Zora Levačič, dr.med., spec./M.D., spec. Direktorica/Direktorin +386 2 4500259 [email protected] Kontaktna oseba / Kontaktperson: Ime in priimek / Name Telefon / Telefon GSM / Telefon mobil Faks / Fax E-pošta / E-mail Mag. Venčeslav Lapajne, univ.dipl.kem./M.Sc. Chem. +386 2 4500179 +386 41 797705 +386 2 4500227 [email protected] 39 Podatki o banki / Bankverbindung: Naziv banke / Name der Bank Naslov banke / Anschrift der Bank SWIFT IBAN Številka računa / Kontonummer BANKA SLOVENIJE Slovenska 35, 1505 Ljubljana BSLJSI2X SI 56 0110 0603 0926 630 01100-6030926630 3.2 Podatki o partnerju oz. partnerjih projekta / Daten in Bezug auf den/die Projektpartner Partner 1 Naziv / Name: INSTITUT ZA EKOLOŠKI INŽENIRING/ INSTITUT FÜR ÖKOLOGISCHES INGENIEURWESEN (IEI) Pravna oblika / Rechtsform: d.o.o./GmbH Subjekt javega prava / Körperschaft des öffentlichen Rechts X Subjekt zasebnega prava / Körperschaft des privaten Rechts Naslov / Anschrift: Ulica / Straße Hišna številka / Hausnummer Kraj / Ort Poštna številka / Postleitzahl Država / Land Ljubljanska 9 Maribor/Marburg 2000 Slovenija/Slowenien NUTS 3 območje / NUTS 3 Gebiet: Podravska stat. regija/Podravska Odgovorna oseba / Verantwortliche Person: Ime in priimek / Name Položaj / Position Telefon / Telefon E-pošta / E-mail Željko Blažeka, univ.dipl. inž.grad./Univ. B.Sc.Civ.Eng. Direktor/Direktor +386 2 300 48 12 [email protected] Kontaktna oseba / Kontaktperson: Ime in priimek / Name Telefon / Telefon GSM / Telefon mobil Faks / Fax E-pošta / E-mail Mag. Irena Kopač, univ.dipl.inž.grad./Mag. Dipl.-Ing. +386 2 300 48 28 +386 31 640 530 +386 2 300 48 35 [email protected] 40 Podatki o banki / Bankverbindung: Naziv banke / Name der Bank Naslov banke/ Anschrift der Bank SWIFT IBAN Številka računa / Kontonummer A BANKA VIPA d.d. Slovenska ul. 58, SI-1517 Ljubljana, Slovenia ABANSI2X SI56051008010058504 05100-8010058504 Partner 2 Naziv / Name: VODOVOD GRENZLAND SÜD-OST/ WASSERVERBAND GRENZLAND SÜD-OST (GSO) Pravna oblika / Rechtsform: Vodovod/Wasserverband X Subjekt javega prava / Körperschaft des öffentlichen Rechts Naslov / Anschrift: Ulica / Straße Hišna številka / Hausnummer Kraj / Ort Poštna številka / Postleitzahl Država / Land Bahnhofstraße 20b Fehring 8350 Österreich/Austria NUTS 3 območje / NUTS 3 Gebiet: Vzhodna Štajerska/Oststeiermark Odgovorna oseba / Verantwortliche Person: Ime in priimek / Name Položaj / Position Telefon / Telefon E-pošta / E-mail Franz Glanz Geschäftsführer/Managing director +43 (0) 3155 5104 [email protected] Kontaktna oseba / Kontaktperson: Ime in priimek / Name Telefon / Telefon GSM / Telefon mobil Faks / Fax E-pošta / E-mail Franz Glanz +43 (0) 3155 5104 +43 (0) 664 1546758 +43 (0) 3155 5104-44 [email protected] Podatki o banki / Bankverbindung: 41 Subjekt zasebnega prava / Körperschaft des privaten Rechts Naziv banke / Name der Bank Naslov banke/ Anschrift der Bank SWIFT IBAN Številka računa / Kontonummer Stmk. Sparkasse AG Filiale Fehring, 8350, Österreich STSPAT2GXXX AT622081528100005553 28100005553 Partner 3 Naziv / Name: VLADA ŠTAJERSKE/ STEIERMÄRKISCHE LANDESREGIERUNG, FA19A (STY) Pravna oblika / Rechtsform: Deželna Vlada/Landesregierung X Subjekt javega prava / Körperschaft des öffentlichen Rechts Subjekt zasebnega prava / Körperschaft des privaten Rechts Naslov / Anschrift: Ulica / Straße Hišna številka / Hausnummer Kraj / Ort Poštna številka / Postleitzahl Država / Land Stempfergasse 7 Graz 8010 Österreich NUTS 3 območje / NUTS 3 Gebiet: Vzhodna Štajerska, Zahodna in Južna Štajerska/ Oststeiermark, West- und Südsteiermark Odgovorna oseba / Verantwortliche Person: Ime in priimek / Name Položaj / Position Telefon / Telefon E-pošta / E-mail Dipl. Ing. Wiedner Johann Fachabteilung FA19A +43 316 877 2852 [email protected] Kontaktna oseba / Kontaktperson: Ime in priimek / Name Telefon / Telefon GSM / Telefon mobil Faks / Fax E-pošta / E-mail Mag. Dr. Michael Ferstl +43 316 877 4355 +43 676 8666 4355 +43 316 877 2662 [email protected] Podatki o banki / Bankverbindung: Naziv banke / Name der Bank Landeshypothekenbank Steiermark 42 Naslov banke/ Anschrift der Bank SWIFT IBAN Številka računa / Kontonummer A-8010 Graz, Radetzkystraße 15-17 HYSTAT2G AT375600020141005201 20141005201 Partner 4 Naziv / Name: Agencija za okolje Avstrija/ Umweltbundesamt Wien (UBA) Pravna oblika / Rechtsform: d.o.o./GmbH X Subjekt javega prava / Körperschaft des öffentlichen Rechts Subjekt zasebnega prava / Körperschaft des privaten Rechts Naslov / Anschrift: Ulica / Straße Hišna številka / Hausnummer Kraj / Ort Poštna številka / Postleitzahl Država / Land Spittelauer Lände 5 Wien 1090 Österreich/Austria NUTS 3 območje / NUTS 3 Gebiet: Zunaj NUTS 3 območja-Dunaj/ Außerhalb der NUTS 3 RegionenWien Odgovorna oseba / Verantwortliche Person: Ime in priimek / Name Položaj / Position Telefon / Telefon E-pošta / E-mail Mag. Georg Rebernig/M.A. Geschäftsführer/Managing director +43 (01) 313 04 5424 [email protected] Kontaktna oseba / Kontaktperson: Ime in priimek / Name Telefon / Telefon GSM / Telefon mobil Faks / Fax E-pošta / E-mail Dr. Oliver Gans/Ph.D. +43 (01) 313 04 5212 +43 (01) 313 04 5400 [email protected] Podatki o banki / Bankverbindung: Naziv banke / Name der Bank Naslov banke/ Anschrift der Bank Raiffeisenbank für Wien und Niederösterreich 1020 Wien, Friedrich-Wilhelm-Raiffeisenplatz 1 43 SWIFT IBAN Številka računa / Kontonummer RLNW AT WW AT91 3200 0000 0050 3912 503912 Partner 5 Naziv / Name: VODOVOD MURSKA SOBOTA JAVNO PODJETJE D.O.O./ WASSERVERSORGER MURSKA SOBOTA (WSMS) Pravna oblika / Rechtsform: Javno podjetje/Öffentliche Gesellschaft X Subjekt javega prava / Körperschaft des öffentlichen Rechts Subjekt zasebnega prava / Körperschaft des privaten Rechts Naslov / Anschrift: Ulica / Straße Hišna številka / Hausnummer Kraj / Ort Poštna številka / Postleitzahl Država / Land Kopališka ulica 2 Murska Sobota 9000 Slovenija/Slowenien NUTS 3 območje / NUTS 3 Gebiet: Pomurska stat. regija / Pomurska Odgovorna oseba / Verantwortliche Person: Ime in priimek / Name Položaj / Position Telefon / Telefon E-pošta / E-mail Mirko Šabjan, inž.grad. Direktor +386 25213700 [email protected] Kontaktna oseba / Kontaktperson: Ime in priimek / Name Telefon / Telefon GSM / Telefon mobil Faks / Fax E-pošta / E-mail Boštjan Zver dipl.inž.grad. +386 25213700 +386 41666836 +386 25213740 [email protected] Podatki o banki / Bankverbindung: Naziv banke / Name der Bank Naslov banke/ Anschrift der Bank SWIFT IBAN Nova Ljubljanska banka d.d. Trg zmage 7, 9000 Murska Sobota LJBASI2X SI56 0234 0001 1260 725 44 Številka računa / Kontonummer 02340-0092897283 Partner 6 Naziv / Name: MARIBORSKI VODOVOD, JAVNO PODJETJE, D.D./ WASSERVERSORGER MARBURG (WSMB) Pravna oblika / Rechtsform: Javno podjetje/Öffentliche Gesellschaft X Subjekt javega prava / Körperschaft des öffentlichen Rechts Subjekt zasebnega prava / Körperschaft des privaten Rechts Naslov / Anschrift: Ulica / Straße Hišna številka / Hausnummer Kraj / Ort Poštna številka / Postleitzahl Država / Land Jadranska cesta 24 Maribor 2000 Slovenija/Slowenien NUTS 3 območje / NUTS 3 Gebiet: Podravska/Podravska Odgovorna oseba / Verantwortliche Person: Ime in priimek / Name Položaj / Position Telefon / Telefon E-pošta / E-mail Danilo Burnač, magister ekonomskih in poslovnih ved Direktor/Direktor +386 2 3207730 [email protected] Kontaktna oseba / Kontaktperson: Ime in priimek / Name Telefon / Telefon GSM / Telefon mobil Faks / Fax E-pošta / E-mail Samo Kumer +386 2 3207730 +386 31 530284 +386 2 3201111 [email protected] Podatki o banki / Bankverbindung: Naziv banke / Name der Bank Naslov banke/ Anschrift der Bank SWIFT IBAN Številka računa / Kontonummer NKBM d.d. Ulica Vita Kreigherja 4, 2505 Maribor KBMASI2X SI56 045150000539052 0451 5000 0539 052 45 Partner 7 Naziv / Name: MESTNA OBČINA MURSKA SOBOTA STADTGEMEINDE MURSKA SOBOTA (MOMS) Pravna oblika / Rechtsform: Mestna občina/Stadt Gemeinde X Subjekt javega prava / Körperschaft des öffentlichen Rechts Subjekt zasebnega prava / Körperschaft des privaten Rechts Naslov / Anschrift: Ulica / Straße Hišna številka / Hausnummer Kraj / Ort Poštna številka / Postleitzahl Država / Land Kardoševa ulica 2 Murska Sobota 9000 Slovenija/Slowenien NUTS 3 območje / NUTS 3 Gebiet: Pomurska/Pomurska Odgovorna oseba / Verantwortliche Person: Ime in priimek / Name Položaj / Position Telefon / Telefon E-pošta / E-mail Anton Štihec univ.dipl.inž.grad. Župan/Bürgermeister +386 2 525 1611 [email protected] Kontaktna oseba / Kontaktperson: Ime in priimek / Name Telefon / Telefon GSM / Telefon mobil Faks / Fax E-pošta / E-mail Nada Cvetko Török, univ.dipl.inž.grad./ Univ.B.Sc.Eng. +386 2 525 1620 +386 31 350 224 +386 2 525 1615 [email protected] Podatki o banki / Bankverbindung: Naziv banke / Name der Bank Naslov banke/ Anschrift der Bank SWIFT IBAN Številka računa / Kontonummer BANKA SLOVENIJE Slovenska 35,1505 Ljubljana,Slovenija BSLJSI2X SI56 012800100011405 012800100011405 Partner 8 46 Naziv / Name: KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD MARIBOR/ LANDWIRTSCHAFTS- UND FORSTINSTITUT MARBURG (MAFI) Pravna oblika / Rechtsform: Javni zavod/Öffentliches Institut X Subjekt javega prava / Körperschaft des öffentlichen Rechts Subjekt zasebnega prava / Körperschaft des privaten Rechts Naslov / Anschrift: Ulica / Straße Hišna številka / Hausnummer Kraj / Ort Poštna številka / Postleitzahl Država / Land Vinarska ulica 14 Maribor 2000 Slovenija/Slowenien NUTS 3 območje / NUTS 3 Gebiet: Podravska/Podravska Odgovorna oseba / Verantwortliche Person: Ime in priimek / Name Položaj / Position Telefon / Telefon E-pošta / E-mail dr. Stane Klemenčič/Ph.D. Direktor/Direktor +386 2 228 4914 [email protected] Kontaktna oseba / Kontaktperson: Ime in priimek / Name Telefon / Telefon GSM / Telefon mobil Faks / Fax E-pošta / E-mail Draga Zadravec, univ.dipl.inž.kmet./Univ.B.Sc.Agr.Eng. +386 2 228 4919 +386 41 281 527 +386 2 251 9482 [email protected] Podatki o banki / Bankverbindung: Naziv banke / Name der Bank Naslov banke/ Anschrift der Bank SWIFT IBAN Številka računa / Kontonummer BANKA SLOVENIJE SLOVENSKA 35, 1505 LJUBLJANA BSLJSI2X SI56011006030234729 01100-6030234729 Prosimo, skopirajte zgornja polja in vpišite podatke za vsakega dodatnega partnerja (Partner 2, … n). / Bitte kopieren Sie die Felder oben, um für jeden weiteren Partner (Partner 2, ... n) Angaben zu machen. 3.3 Utemeljitev projektnega partnerstva / Begründung der Projektpartnerschaft 47 3.3.1 Prispevek in vloge partnerjev / Beitrag und Rolle der Partner Razložite, zakaj ste izbrali te partnerje. Kako bodo prispevali k doseganju pričakovanih neposrednih učinkov (outputov)? Opišite vlogo vsakega posameznega partnerja v projektu. Zavod za zdravstveno varstvo Maribor (ZZV MB) ZZV MB je vključen v DS 1, DS 2, DS 3 in DS 4. ZZV MB – več kot 250 zaposlenih v ZZV sodeluje na okoljsko usmerjenih strokovnih področjih, humani in sanitarni mikrobiologiji ter raziskavah in razvoju. ZZV MB je vključen v načrtovanje in izvajanje programov uradnega nadzora živil, materialov v stiku z živili in vodo ter drugih materialov in izdelkov splošne varnosti, programa monitoringa pitne vode ter programov monitoringa podzemne vode, površinskih voda, tal in rastlin. ZZV MB je od strani ministrstev imenovana institucija za izvedbo presoje vplivov posegov v okolju, na okolje. Strokovnjaki ZZV MB so stalni člani nekaterih delovnih skupin v ES za področja živil, vode in materialov v stiku z živili in vodo ter igrač. Aktivno delovno območje ZZV je celotna Slovenija, celotno območje držav bivše Jugoslavije ter Avstrije in Madžarske. Ima redne stike z institucijami iz bivše Jugoslavije, pa tudi z institucijami v Avstriji, Nemčiji, na Danskem in Nizozemskem. Posebna strokovna pozornost ZZV MB je usmerjena na organsko kemijo obstojnih organskih onesnaževal (POP) in spojin s prednostnega seznama okvirne direktive o vodah (WFD). ZZV je institucija z več kot desetletno tradicijo akreditacije na podorčju SIST EN ISO/IEC 17025, SIST EN ISO/IEC 17020 in ISO 9001. Na mednarodnem področju sodeluje v projektih Cadaster, QSAR-QSPR in SI/AT-PMinter. Ključni strokovnjaki: Mag. Venčeslav Lapajne je inženir s področja kemije, z dolgoletnimi izkušnjami na področju sistemov akreditacije ter načrtovanja in izvajanja programov uradnega nadzora in drugih oblik monitoringov. G. Lapajne je imenovan strokovnjak za področje izvajanja ocene vplivov posegov na okolje. V ES sodeluje v delovnih skupinah za pitno vodo in naravne mineralne vode ter materiale v stiku z vodo. G. Lapajne ima mag. diplomo s področja XRF analitike metalurških materialov. Institut za ekološki inženiring (IEI) IEI je vključen v DS 1, DS 2, DS 3 in DS 4. IEI je bil ustanovljen leta 1989. Danes je eno od vodilnih podjetij na področjih ekologije in sanitarne hidrotehnike v Sloveniji. Zaposleni IEI raziskujejo, projektirajo in oblikujejo rešitve za različne probleme, vključno z oskrbo z vodo in vodnimi viri, odvajanjem in čiščenjem odpadne vode ter ravnanjem z odpadki. Institut ima tri organizacijske enote: glavno podružnico v Mariboru in dve podružnici v Ljubljani in Celju. Ključni strokovnjaki IEI imajo 30 let izkušenj na tem področju in poznajo vse slovenske probleme. IEI vodi projekt bogatenja podzemne vode na Vrbanskem platoju, glavnem vodnem viru za Maribor in okoliška območja. IEI vodi tudi dva največja slovenska projekta oskrbe z vodo – eden od njih je projekt trajnostne oskrbe z vodo v Pomurju (SV Slovenija), v času vključevanja Slovenije v EU je bil IEI vključen v izvajanje politik partnerstva prek sredstev PHARE, ISPA in SAPARD. IEI je kot partner sodeloval tudi v evropskem projektu RECLAIM (OP6), ki se je ukvarjal z alternativnimi vodnimi viri z bogatenjem podzemne vode. V okviru projekta MURMAN je IEI določen kot vodja DS 2 in tako tudi kot del ožjega konzorcija pri vodenju projekta v DS 1. S strokovnega stališča bo aktivno sodeloval pri pripravi podatkovne zbirke, določitvi ukrepov za zmanjšanje vpliva pritiskov, vključno z modelnimi ocenami tveganj in njihovega obvladovanja ter nadzorom raziskovalne lizimetrske postaje Tezno. Strokovnjaki IEI bodo vključeni v okviru regionalnega sodelovanja s strokovnjaki z avstrijske strani v numerično modeliranje in povezovanje modelov nezasičene cone tal z modeli podzemne vode. Glede na dolgoletne izkušnje sodelovanja na projektih z deležniki bo IEI aktivno sodeloval tudi pri predstavitvi rezultatov dela v okviru predvidenih delavnic in konference ter pri podpori oblikovanja in delovanja platforme za oskrbo regije z vodo. Ključni strokovnjaki Mag. Irena Kopač, univ.dipl.inž. je višji inženir s 30 let izkušenj na področjih vodnih virov, zlasti podzemne vode, sistemov oskrbe z vodo ter ocenjevanja tveganja za vodne vire in oskrbo z vodo, 48 obvladovanja tveganja s sistemom HACCP za oskrbo z vodo. Kot odgovorni projektni inženir je bila pri IEI vključena v evropski projekt RECLAIM, kot odgovorni projektni inženir je izdelala tudi projektno zasnovo za oskrbo z vodo v Pomurju. Ga. Kopač ima diplomo in magisterij iz gradbeništva. Željko Blažeka, univ.dipl.inž. je lastnik in direktor IEI od njegove ustanovitve. Diplomiral je iz gradbeništva in ima več kot 30 let izkušenj kot direktor in odgovorni projektni inženir s področij pitne vode, odpadne vode in odlagališč odpadkov. V preteklih treh letih je vodil projekte oskrbe z vodo v Pomurju (SV Slovenija) in oskrbe z vodo za slovensko obalno regijo (JZ Slovenija). Ima diplomo iz gradbeništva. Vodovod Grenzland Süd-Ost (GSO) GSO je vključen v DS 2, DS 3 in DS 4. Podjetje Grenzland Südost oskrbovanje z vodo je bilo ustanovljeno, da se dolgoročno reši problem pitne in tehnološke vode v južni in vzhodni Štajerski. Dolgoročni poslovni cilj je zagotovitev tehničnih pogojev, kvalitete in ekonomične oskrbe z vodo za vse svoje člane (72 občin in dva vodna sveta). V podzemni vodi vodnjakov Fluttendorf / Donnersdorf so problemi s previsoko koncentracijo nitratov, razlog je dotok vode z visoko koncentracijo nitratov z višje terase. Za zagotovitev vode ustrezne kvalitete se bo v srednjeročnem obdobju zgradilo umetno napajanje podtalnice v povodju vodnjakov, namenjenih za oskrbo s pitno vodo. Zato bo nekaj vode z nizko koncentracijo nitratov iz vodonosnika doline Mure s pronicanjem dodano v tok podzemne vode s časovno oddaljenostjo 60 dni. Interakcija pronicajoče in podzemne je zelo zapleten proces. Zato je potrebno obdobje treh let, da se dokumentira vse procese in kvalitativne ter kvantitativne okoliščine v realnih pogojih. V tem testnem obdobju se bo s spremljanjem pridobilo veliko podatkov, ki se bodo analizirali na znanstven način. Rezultati bodo osnova za posodobitev modela toka in transporta podtalnice, prikazala se bo interakcija med podzemno in površinsko vodo ter tudi površinsko napajanje podtalnice. Skupni numerični model se bo uporabljal kot podpora za sprejemanje odločitev glede upravljanja napajanja podzemne vode. Projekt bo prikaz umetnega napajanja podzemne vode, posledica česar je varčevanje velikih količin pitne vode in oskrba s pitno vodo visoke kvalitete. Vlada Štajerske, 19A (STY) STY je vključen v DS 2, DS 3 in DS 4. Oddelek 19A mora pri koordinaciji gospodarjenja z vodami na Štajerskem upoštevati načela koristnosti, učinkovitosti in ekološke združljivosti v vseh projektih gospodarjenja z vodami (zlasti pri vnaprejšnjem načrtovanju). Zanesljiva oskrba z vodo je resni izziv, ker je lahko voda – zaradi podnebnih pojavov – na voljo na različne načine: v preobilju v času poplav ali v pomanjkanju v obdobjih suše. Ena od najpomembnejših obveznosti je odvračanje morebitnih nevarnosti, ki izhajajo iz onesnaženja vode ali preobilja vode. Izpolnjevanje ciljev okvirne direktive o vodah je ena od najpomembnejših prednostnih nalog Evropske unije. Zagotoviti je treba razpoložljivost najnujnejših virov in instrumentov za udejanjanje vodnogospodarskih interesov in izpolnjevanje temeljnih dolžnosti. V nizu spodbujevalnih ukrepov, ki zadevajo gospodarjenje z vodo v stanovanjskih območjih (oskrba z vodo in čiščenje odpadne vode) za prosilce oziroma prejemnike subvencij, je treba zagotoviti najboljšo usposobljenost pri podpori spodbujevalnim projektom, pa tudi ustrezno in gospodarno ravnanje z javnimi subvencijami. Organizacija in oddelki: Uprava regionalne vlade Štajerske: 19 oddelkov Oddelek 19 – Gospodarjenje z vodami in ravnanje z odpadki Posebni oddelek 19A – gospodarjenje z vodami in gospodarjenje z vodo v stanovanjskih območjih Posebni oddelek 19B – obvladovanje in preprečevanja poplav in ravnotežja talne vode 49 Posebni oddelek 19D – ravnanje z odpadki in gospodarjenje z materialom Agencija za okolje Avstrija(UBA) UBA je vključen v DS 2, DS 3 in DS 4. Agencija za okolje je edina specialistična avstrijska institucija, ki se ukvarja z vsemi področji varovanja okolja na nacionalni ravni. Glavne naloge Agencije so ocena stanja okolja in njegovih sprememb in trendov, vključno z “Nacionalnim poročilom o stanju okolja” za avstrijski parlament ter razvojem ukrepov za preprečevanje/zmanjšanje vplivov na okolje. Med mnogimi drugimi projekti sodeluje tudi v naslednjih ustreznih projektih OP6/OP7: BRIDGE (Sekundarna merila za opredeljevanje mejnih vrednosti podzemne vode), ENVASSO (Okoljska presoja tal za spremljanje) Med mnogimi drugimi projekti sodeluje tudi v naslednjih ustreznih nacionalnih projektih: Sondermessprogramm tolifluanid in diklobenil ter njihovi metaboliti v podzemni vodi (2007/2008) Sondermessprogramm pesticidi in nekateri metaboliti (40 parametrov) v podzemni vodi (2008/2009) Vodovod Murska Sobota (WSMS) WSMS je vključen v DS 2, DS 3 in DS 4. Vodovod Murska Sobota je javno podjetje, odgovorno za javno oskrbo s pitno vodo na območju občine Murska Sobota in širšem območju porečja Mure (na primer za občine Cankova, Moravske Toplice, Tišina in druge). VMS je odgovoren tudi za vse dejavnosti, povezane z delovanjem zmogljivosti za pitno vodo. VMS je tudi ključna institucija, ki sodeluje v razvojnih načrtih, celovitih rešitvah in upravljanju sistema oskrbe s pitno vodo na območju porečja Mure. Na podlagi tega ima VMS ključno odgovornost za oskrbo s pitno vodo na območju porečja Mure in velik interes za sodelovanje v tem projektu. Kot je znano, je podzemna voda porečja Mure in s tem tudi pitna vodo pod velikim pritiskom obremenitev z nitrati in pesticidi, zato bodo rezultati projekta neposredno izvedeni pri pripravi WSP – na podlagi načrtovane spremembe 98/83/ES. Mariborski vodovod (WSMB) WSMBje vključen v DS 2 in DS 4. Mariborski vodovod je javno podjetje, odgovorno za oskrbo s pitno vodo v porečju Drave, z več kot 100-letno tradicijo. Oskrbuje skoraj 190.000 prebivalcev sedemnajstih občin v severovzhodni Sloveniji in je praktično največji upravljavec javnega vodovodnega sistema na tem območju. Sistem javne oskrbe s pitno vodo, ki ga upravlja, vključuje vodne vire aluvijskega vodonosnika Dravsko polje in površinsko vodo reke Drave za umetno bogatenje vodonosnika na Vrbanskem platoju. Iz tega naslova izhajajo bogate izkušnje za obravnavanje učinkov kmetijstva in pritiskov industrije na podzemno vodo in s tem tudi na pitno vodo, obremenitev z nitrati, pesticidi in kemijskimi onesnaževalci. MBV je vključen v projekt kot operativni vzdrževalec RLS Tezno, kot uporabnik monitoringa podzemnih voda na svojih vodnih virih in kot institucija z velikimi izkušnjami pri dejavnostih razširjanja informacij v zvezi z javnostjo, zlasti uporabniki pitne vode. Glede na predvideno oblikovanje platforme za vode pa je tudi eden od ključnih deležnikov v njeni strukturi. Mestna občina Murska Sobota (MOMS) WSMSje vključen v DS 2 in DS 4. Mestna občini Murska Sobota (MOMS) bo v projektu sodelovali kot partnerj, posebej aktivno pa bo vključena pri zagotavljanju podatkov in informacij vsem zainteresiranim stranem, vključenim v projekt, in zainteresiranim stranem, ki so na podlagi zakonodaje vključene v upravljanje sistema na vodnem področju Mestne občine Murske Sobote in Murske kotline, s katerimi razpolaga. V sklopu projekta bo MOMS sodelovala pri pripravi in izvedbi raziskav oz. študij znotraj projekta ter pri delavnicah in srečanjih v okviru projekta in na voljo ji bodo vse informacije in podatki pridobljeni s projektom. 50 Kmetijsko gozdarski zavod Maribor (MAFI) MAFI je vključen v DS 2, DS 3 in DS 4. Kemijska, mehanska in pedološka analiza tal na vodovarstvenih območjih, ocenjevanje pritiska kmetijskih dejavnosti na stanje podzemne vode, razširjanje informacij med kmetovalci. Primerjava različnih metod kmetijske proizvodnje (klasična, integralna, ekološka) in njihovih učinkov na tveganje glede onesnaženosti vode ter predstavitve za svetovalce in kmetovalce. Izračunavanje SPI (indeks trajnostne proizvodnje) ter uvajanje “sledi” kot orodja za izboljšanje svetovalnih dejavnosti v regiji. Razvoj različnih scenarijev rabe kmetijskih zemljišč ter ocenjevanje njenega vpliva na kakovost podzemne vode. Kmetijsko gozdarski zavod bo pripravil navodila in smernice dobre kmetijske prakse na vodovarstvenih območjih (priporočljiv kolobar za različne tipe kmetij na območju, načrt rabe dovoljenih FFS na VVO območju, navodila za gnojenje z mineralnimi in organskimi gnojili za različne kolobarje in načine kmetovanja in izračun letne bilance dušika za vse tipe kmetij na analiziranem območju, kot tudi bilanco dušika v kolobarju. Izvedel bo 5 delavnic na območju Pomurja in 5 delavnic v Podravju z naslednjimi tematskimi sklopi (primerni kolobarji za različne tipe kmetovanja na VVO, gnojenje z organskimi gnojili na VVO, gnojenje z mineralnimi gnojili na VVO, vpliv rabe FFS v pomembnejših kulturah na stanje podtalnice, možni vplivi živinoreje na podtalnico) ter pripravil potrebna gradiva. S temi dejavnostmi bodo opredeljeni ukrepi za zmanjšanje vplivov najpomembnejših pritiskov iz področja kmetijstva na podtalnico. Pri izvedbi letne bilance dušika za vse pomembnejše tipe kmetijskih gospodarstev in skupne bilance dušika v različnih 4- letnih kolobarjih bo na osnovi izvedenih meritev dušika in vzpostavitvijo baz podatkov o mehanski analizi tal za najpomembnejše tipe tal v prostoru ter evidenci rabe organskih in mineralnih gnojil, ki vsebujejo dušik ter podatkov o porabi s pridelkom s strani rastlin definirana. Erklären Sie warum Sie diese Partner gewählt haben. Wie werden diese zur Erzeugung der erwarteten Ergebnisse beitragen? Beschreiben Sie die Rolle von jedem einzelnen Partner im Projekt. Institut für öffentliche Gesundheit Marburg (ZZV MB) ZZV MB ist involviert in die Arbeitsgruppen WP 1, WP 2, WP 3 und WP 4. Beim ZZV MB gibt es mehr als 250 Beschäftigte, die in umweltorientierten Bereichen, in Human- und hygienischer Mikrobiologie, sowie in den Bereichen Forschung und Entwicklung angestellt sind. ZZV MB ist in Planungs- und Ausführungsprogrammen mit amtlicher Kontrolle von Nahrungsmitteln, Inhaltsstoffen, die mit Nahrungsmittel und Wasser in Kontakt kommen, wie auch mit allgemeinen Sicherheitsmaterialen und -produkten involviert. Außerdem gibt es Projekte zum Trinkwassermonitoring und Programme zum Monitoring von Grundwasser underground water, Oberflächenwasser, Boden und von Pflanzen. ZZV MB ist eine von Ministerien einberufene Institution, die für die Beurteilung von Umwelteinflüssen verantwortlich ist. Experten von ZZV MB sind ständige Mitglieder von einigen EU-Arbeitsgruppen im Bereich Nahrungsmittel, Wasser und Materialen, die in den Kontakt mit Nahrung, Wasser und als Spielzeug verwendet vorkommen. ZZV MBist in ganz Slowenien, wie auch in allen Nachfolgestaaten des früheren Jugoslawien, sowie in Österreich und Ungern tätig. Es unterhält auch ständige Kontakte zu Institutionen in Österreich, Deutschland, Dänemark und den Niederlanden. Das Hauptaugenmerk legt ZZV MB auf die organische Chemie von persistenten organischen Schadstoffen (POP) und Komponenten, die auf der Prioritätsliste der Wasserrahmenrichtlinie (WRRL) stehen. Das ZZV ist ein Institut mit jahrzehntelanger Tradition in der Akkreditierung in SIST EN ISO/IEC 17025, SIST EN ISO/IEC 17020 and ISO 9001 . International nimmt man an folgenden Projekten teil: Cadaster, QSAR-QSPR und SI/AT-PMinterProjekten. Schlüsselkräfte: Venčeslav Lapajne, ist chemischer Ingenieur, mit jahrelanger Erfahrung in Bereichen von Zulassungssystemen, Planungs- und Durchführungsprogrammen von offiziellen Beobachtungen und 51 anderen Monitoringformen. Herr Lapanje ist ein Experte auf dem Gebiet der Beurteilung von Eingriffen in die Umwelt. Er nimmt an EU-Arbeitsgruppen mit Themenstellungen Trinkwasser, natürlichem Mineralwasser und Materialen, die in Kontakt mit Wasser kommen teil. Herr Lapajne hat einen Magister in XRF-Analyse von metallurgischen Materialen. Institut für Ökologisches Ingenieurwesen (IEI) IEI ist involviert in die Arbeitsgruppen WP 1, WP 2, WP 3 und WP 4. IEI wurde 1989 gegründet. Heute ist es eines von Sloweniens führenden Firmen auf dem Gebiet der Ökologie und sanitären Hydrotechniken. IEI forscht, entwirft und erarbeitet Lösungen für unterschiedliche Probleme betreffend Wasserversorgung und Wasservorkommen, Abwasserseparation und -reinigung, sowie Abwasserbehandlung. Das Institut besteht aus drei Organisationseinheiten: Dem Führungsbüro in Marburg und zwei Zweigstellen in Ljubljana und Celje. Die Experten von IEI haben eine 30-jährige Erfahrung und kennen die Probleme in Slowenien. IEI leitet das Grundwasser-Anreicherungsprojekt auf dem Vrbanski Plateau, der Hauptwasserquelle für Marburg und die umliegenden Gebiete. IEI verwaltet auch die beiden größten Wasserversorgungsprojekte in Slowenien – eines davon ist zur Sicherung der nachhaltigen Wasserversorgung in Pomurje (Nordost-Slowenien). Während des Beitritts Sloweniens zur EU hatte IEI diverse Partnerschaften im Zuge von PHARE, ISPA und SAPARD. IEI nimmt als Partner auch am europäischen RECLAIM (OP6) Projekt zum Thema alternativer Wasservorkommen und Wasseranreicherung im Untergrund teil. Innerhalb des MURMAN-Projekts wird IEI das Management im Arbeitspaket 2 übernehmen und gleichzeitig ein Teil der Arbeitsgemeinschaft zur Leitung des Arbeitspakets 1 sein. Aus fachlicher Sicht wird IEI im Projekt aktiv an der Vorbereitung der Datenbank teilnehmen, wie auch an der Bestimmung von Maßnahmen zur Reduzierung der Schadstoffeinflüsse, inklusive der Risikobewertung und Risikokontrolle über Modelle, wie auch an der Betreuung der Lysimeter-Station Tezno. IEI Fachleute sind als Teil einer regionalen Zusammenarbeit mit österreichischen Experten bei Themen der numerischen Modellierung in der ungesättigten Zone und im Grundwasser involviert. Dank der langjährigen Erfahrungen in zahlreichen Projekten mit Stakeholdern wird IEI auch aktiv an der Präsentation der Arbeitsergebnisse im Rahmen von geplanten Workshops und auf der geplanten Konferenz dabei sein, wie auch die regionale Wasserversorger-Plattform unterstützen. Schlüsselexperten: Irena Kopač, Master of Science als Senior Ingenieurin mit einer 30-jährigen Erfahrung auf dem Gebiet der Wasservorkommen, im besonderen Grundwasser, Wasserversorgungssystemen und Risikobewertung von Wasserquellen, wie auch von Wasserversorgungen und Risikokontrollen mit dem HACCP Wasser-Versorgungssystem. Als verantwortliche Projektingenieurin war sie in das europäische RECLAIM-Projekt involviert. Sie hat auch als verantwortliche Projektingenieurin das Konzept für das Wasserversorgungssystem in Pomurje ausgearbeitet. Frau Kopač hat einen BA und einen MA als Zivilingenieurin. Željko Blažeka, BSc, ist seit seiner Gründung der Besitzer und Direktor des IEI. Er hat einen BA als Zivilingenieur und eine über 30-jährige Erfahrung als Direktor und verantwortlicher Projektingenieur auf den Fachgebieten Trinkwasser, Abwasser und Kläranlagen. In den letzten 3 Jahren hat er die Wasserversorgungsprojekte von Pomurje (Nordost Slowenien) und der Wasserversorgung in der slowenischen Küstenregion (Südwest Slowenien) geleitet. Wasserverband Grenzland Süd-Ost (GSO) GSO ist involviert in die Arbeitsgruppen WP 2, WP 3 und WP 4. Die Wasserversorgung Grenzland Südost kann sich glücklich schätzen, Wasser in entsprechender Qualität und in ausreichender Menge ihren Mitgliedern zur Verfügung stellen zu können. 25 motivierte Mitarbeiter sorgen für einen reibungslosen Betriebsablauf. Für fachliche Fragen der Grundwasserhydrologie und des Grundwasserschutzes existiert eine langjährige intensive Kooperation mit JOANNEUM RESEARCH, Institut für WasserRessourcenManagement. 52 8 Brunnenstandorte, 9 Hochbehälter, 35 Pumpstationen, ca. 1.000 Schachtbauwerke und das Verwaltungsgebäude mit Lagerhalle und Werkstätte in Fehring einschließlich der Funkfernwirkanlage stellen die Infrastruktur zur Versorgung von ca. 110.000 Einwohnern dar. Die Überwachung und Steuerung der Anlagen erfolgt mittels einer dem modernsten Stand der Technik entsprechenden Funkfernwirkanlage, wobei die Brunnen, Pumpwerke und Hochbehälter vom Unternehmenssitz in Fehring aus bedient bzw. gesteuert werden. Unter der technischen Leitung des Verbandes wurde ein Fernwirksystem zur Überwachung der Wassernetze der Gemeinden entwickelt. Mit geringen Kosten ermöglicht dieses Internet-gestützte System eine Optimierung der Überwachung und Betriebsführung der Anlage. Alle maßgeblichen Betriebszustände werden rund um die Uhr aufgezeichnet und sind jederzeit abrufbar. Undichtheiten im Rohrsystem können frühzeitig erkannt und behoben werden. Personalaufwand, Ressourceneinsatz und Energiekosten können damit deutlich reduziert werden. Die Wasserversorgung Grenzland Südost ist Mitinitiator und Gründungsmitglied des Wasserverbandes Transportleitung Oststeiermark, der derzeit im Rahmen des Wasserversorgungsplanes Steiermark die Trinkwassertransportleitung von Graz über Gleisdorf nach Hartberg errichten wird. Mit Fertigstellung der Transportleitung Oststeiermark wird die Wasserversorgung langfristig abgesichert und damit auch eine wesentliche Grundlage für die weitere positive Entwicklung der Region geschaffen. Steiermärkische Landesregierung, Fachabteilung 19A (STY) STY ist involviert in die Arbeitsgruppen WP 2, WP 3 und WP 4. Koordination von Wassermanagement Angelegenheiten in der Steiermark Koordination von Wasserressourcenmanagement in der Steiermark Implementierung EU-WFD Hydrographie (Oberflächengewässer und Grundwasser, Hydrographischer Dienst und Beobachtungen) Audit von Wassermanagement in stationären Gebieten Integrierter Flussgebietsmanagement Plan für Einzugsgebiete der Mur, Enns und Raab Koordination von EU-Wassermanagement Agenden, Auswertung und Implementierung von Wasser relevanten Richtlinien Administration von wasserrelevanten Gebieten des öffentlichen Interesses Subventionierung von Maßnahmen zur Wasserversorgung und Abwasserbehandlung Umweltbundesamt (UBA) UBA ist involviert in die Arbeitsgruppen WP 2, WP 3 und WP 4. Die Abteilung für organische Analysen führt Umweltanalysen im Fachbereich der organischen Spurenanalytik durch. Dabei kommen moderne Analysensysteme wie z.B. 2 GC-HRMS (gas chromatography- high resolution mass spectrometry) und vier LC-MS/MS (liquid chromatography coupled with tandem mass spectrometry) zum Einsatz. Die Bestimmung von neu in der Umwelt vorkommenden Schadstoffen bzw. von Schadstoffen, die durch die Weiterentwicklung der Analysensysteme der Bestimmung zugänglich wurden, gewann in den letzten Jahren immer mehr an Bedeutung. Pestizide und im speziellen deren relevanten Abbauprodukte wurden in den unterschiedlichsten Umweltbereichen vor allem jedoch im Wasser untersucht. Die Verunreinigung des Grundwassers mit Pestiziden und/oder deren Abbauprodukten wurde in den letzen drei Jahren in Österreich beobachtet. Dabei wurden problematische Konzentrationsbereiche von einigen neu gefundenen bzw. wenig untersuchten Pestiziden gefunden. Beschreibung der beteiligten Personen: Oliver Gans ist stellvertretender Abteilungsleiter der Abteilung „Organische Analysen“ am Umweltbundesamt. Herr Gans hat mehr als 10 Jahre Arbeitserfahrung mit der Analyse von Schadstoffen in allen Umweltmedien. In verschiedenen nationalen und internationalen Projekten wurde das Auftreten und das Verhalten von organischen Schadstoffen wie Pestizide, 53 Arzneimittelwirkstoffe, Biozide, Tenside, endokrin wirksame Substanzen usw. in der Umwelt untersucht. Zudem war Herr Gans bereits Projektleiter in mehreren größeren nationalen Projekten. Andrea Fuhrmann ist Doktoratsstudentin an der Universität für Bodenkultur in Wien und führt ihre praktischen Versuche im chemisch-analytischen Labor am Umweltbundesamt durch. In ihrer Arbeit werden der Verbleib und das Verhalten von neuen und bisher wenig untersuchten Pestiziden in der Umwelt erforscht. Im Speziellen werden Verlagerungen im System Boden-Wasser-Pflanze betrachtet. Wasserversorger Murska Sobota (WSMS) Inkludiert in den Arbeitspaketen WP 2 und WP 4. WSMS ist in den Arbeitspaketen WP 2 und 3 mit der Absicht involviert, die Ergebnisse des Projekts als strategische Basis für zukünftige Managementpläne von den umfangreichen Plänen des öffentlichen Wasserversorgungssystems im Einzugsgebiet der Mur zu implementieren. Dieser Management Plan wird als Modell für die öffentlichen Wasserversorger in anderen Regionen Sloweniens dienen, inklusive den Aktivitäten bei der Informationsveröffentlichung. Wasserwerk Marburg (WSMB) WSMB ist inkludiert in den Arbeitspaketen WP 2 und WP 4. Das Wasserwerk Marburg ist seit 100 Jahren als öffentliches Unternehmen für die Wasserversorgung im Drau-Einzugsgebiet verantwortlich. Es liefert Wasser an nahezu 190.000 Einwohner in den 17 Gemeinden im Nord-Osten Sloweniens und ist praktisch der größte Operator für die öffentliche Wasserversorgung in diesem Gebiet. Das öffentliche Versorgungssystem inkludiert Wasservorkommen des alluvialen Aquifers vom Dravsko Polje und Oberflächenwasser der Drau für künstliche Grundwasseranreicherung auf dem Vrbanski Plateau. So konnten viele Erfahrungen zur Bewertung der Landwirtschaft und den Belastungen der Industrie auf das Grundwasser, besonders Trinkwasser, Nitrat, Pestizide und chemische Schadstoffe gewonnen werden. MBV ist als Betriebsführender der Station Tezno RLS in das Projekt und als Leiter von Untergrundmonitoring der eigenen Wasserressourcen involviert. Außerdem bringt das Unternehmen Erfahrungen im Bereich der Veröffentlichung von Informationen für Trinkwasserkonsumenten ein. Auch für den Entwurf der Wasser-Plattform ist das MBV sehr wichtig. Stadtgemeinde Murska Sobota (MOMS) MOMS ist inkludiert in den Arbeitspaketen WP 2 und WP 4. Die Stadtgemeinde Murska Sobota wird im Projekt als Partner mitwirken indem sie die Daten und Informationen hinsichtlich der Wasserverwaltung in der Stadtgemeinde Murska Sobota und dem Mura Becken mit denen sie verfügt, an alle im Projekt einbezogenen Organisationen und an alle nach dem Recht in Projekt mitwirkende Organisationen vermitteln wird. In Rahmen des Projekts wird die Stadtgemeinde Murska Sobota aktiv bei der Vorbereitung und Vorführung der Forschungsarbeiten und Studien, Workshops und Treffen teilnehmen und alle Informationen und Daten, die mit dem Projekt gewonnen wurden, sollen ihr zur Verfügung stehen. Institut für Landwirtschaft und Forstwirtschaft Marburg (MAFI) MAFI ist in den Arbeitspaketen WP 2, WP 3 und WP 4 inkludiert. MAFI betreut die chemischen, mechanischen und pedologischen Bodenanalysen in den Wasserschutzgebieten, führt die Beurteilung der Schadstoffe von landwirtschaftlichen Aktivitäten im Grundwasserbereich durch und unterstützt bei der Weitergabe der Informationen an die Landwirte. MAFI vergleicht unterschiedliche Methoden landwirtschaftlicher Produktionen (Standard, integriert, umweltfreundlich) und ihre Effekte und Risiken auf die Wasserverschmutzung. MAFI tritt auch als Repräsentant für Berater und Landwirte auf. Es werden auch Berechnungen des SPI (Nachhaltigen Produktions-Index) und introduction of “traces” as a tool for improving consultancy services in the region. Auch die Entwicklung von unterschiedlichen Szenarien bei der Inanspruchnahme von 54 landwirtschaftlichen Flächen und die Bewertung der Effekte auf die Qualität des Grundwassers werden durchgeführt. Das Institut für Landwirtschaft und Forstwirtschaft wird Instruktionen und Leitlinien für eine gute landwirtschaftliche Praxis in Wasserschutzgebieten ausarbeiten (Empfehlungen von Fruchtfolgen für unterschiedliche Typen von Landwirtschaften im Projektgebiet, Planerstellung für die Benützung von Medikamenten in Wasserschutzgebieten, Anleitungen zum Einsatz von mineralischen und organischen Düngern bei unterschiedlichen Fruchtfolgen und landwirtschaftlichen Methoden, wie auch die Berechnung der jährlichen Stickstoffbilanz für alle landwirtschaftlichen Betriebe im Projektgebiet und die Stickstoffbilanz für eine Fruchtfolge). KGZM wird je 5 Workshops im Pomurje und Podravje Gebiet mit verschiedenen Themenschwerpunkten leiten (geeignete Fruchtfolgen für die Landwirtschaft in den Wasserschutzgebieten, organischer Dünger in den Wasserschutzgebieten, mineralischer Dünger in den Wasserschutzgebieten, Einfluss von eingesetzten Medikamenten bei den wichtigsten Kulturen auf das Grundwasser, potenzielle Gefährdungen von Geflügelzucht auf das Grundwasser) und das benötigte Informationsmaterial dazu zusammenstellen. Diese Aktivitäten werden die Maßnahmen für die Reduzierung der landwirtschaftlichen Grundwasserbelastungen unterstützen. Die Ausarbeitung von jährlichen Stickstoffbilanzen für alle größeren Arten von landwirtschaftlichen Betrieben und die totale Stickstoffbilanz in unterschiedlichen 4-Jahres Fruchtfolgen werden definiert über die durchgeführten Stickstoffmessungen und die bestehenden Datenbanken für mechanische Bodenanalysen im Gebiet; dazu kommen noch die verwendeten organischen und mineralischen Stickstoffdünger wie auch der Ernteertrag. 3.3.2 Usposobljenost partnerjev / Kompetenz der Partner Opišite usposobljenost, izkušnje in organizacijske zmogljivosti vsakega partnerja glede na predlagano vlogo v projektu. Zavod za zdravstveno varstvo Maribor (ZZV MB) ZZV MB je vodilni partner, koordinator vseh dejavnosti v projektu in glavna kontaktna institucija za vse zainteresirane strani. V okviru projekta MURMAN je ZZV MB določena naloga vodje DS 1 – Vodenje in koordinacija projekta in DS 4 – Regionalno sodelovanje in razširjanje informacij. Prav slednje je ključno področje celovitega ravnanja z medregijskim prostorom, ki zagotavlja za življenje sprejemljivo bivalno okolje. Na strokovnem področju bo ZZV MB sodeloval še v DS 2 – Obvladovanje tveganja predvsem z vidika priprave in obvladovanja podatkov in informacij o stanju okoljskih prvin. S strokovnega stališča so interesna področja dela ZZV MB delovanje razmere v podzemni vodi, površinskih vodah ter tleh ter njihov vpliv na stanje v kvaliteti in zdravstvenih tveganjih pitne vode. Za obvladovanje razmer je ključno delo na raziskovalni lizimetrski postaji na Teznem ter delovanje mreže vrtin za spremljanje vode – z vidika kakovosti podzemne in površinske vode, spremljanje kemijskega in ekološkega stanja površinske in podzemne vode, analiza trendov, priprava multikriterijskih analiz za zagotavljanje varne oskrbe z zdravo pitno vodo, priprava analize tveganja za ključna onesnaževala, priprava analize pritiska posameznih uporabnikov na vodna telesa, ocena masnega prenosa posameznih onesnaževal, sodelovanje na področju spojenega modeliranja pretoka in prenosa podzemne vode, sodelovanje pri obveščanju in ozaveščanju različnih ciljnih skupin, pa tudi izmenjava znanja v čezmejni regiji, ocena tveganja pitne vode za zdravje ljudi, analiza ocene sprememb posameznih podnebnih parametrov ter vplivov njihovih trendov na varno oskrbo z zdravo pitno vodo. Institut za ekološki inženiring (IEI) IEI ima dolgoletne in tudi mednarodne izkušnje pri vodenju in koordinaciji velikih projektov ter v sodelovanju v konzorcijskih projektih, ki so obravnavali probleme varovanja in izkoriščanja podzemnih voda. Svoje izkušnje bo lahko uporabil tako v pomoč vodenja in koordinacije projekta kot tudi na ožjem strokovnem področju obladovanj tveganja za podzemno vodo, določitvijo ukrepov s 55 podporo numeričnega modeliranja toka podzemne vode. Glede na to, da je IEI že bil organizator mednarodne konference (RECLAIM WATER, 2008) z udeležbo strokovnjakov iz vseh celin sveta ter soorganizator nekaterih lokalnih in regionalnih delavnic in posvetovanj, lahko veliko pripomore tudi pri regionalnem sodelovanju in razširjanju informacij. IEI je prav tako že od postavitve raziskovalne lizimetrske postaje Tezno vključen v njeno vodenje in obdelavo podatkov, 20 let pa je vključen v vodenje mreže vrtin za spremljanje vode ob upoštevanju kakovosti podzemne in površinske vode, spremljanje količinskega stanja površinske in podzemne vode, izvedb študij, ki zadevajo vplive posameznih uporabnikov prostora na vodne sisteme, ocene masnega prenosa posameznih onesnaževal, sodelovanje na področju spojenega modeliranja pretoka in prenosa onesnaževal do podzemne vode in po njej, priprave in nadzorovanja rezultatov pritiskov ter oceno njihovega vpliva na stanje podzemne vode, pripravo ukrepov za zmanjšanje vpliva ključnih pritiskov in izmenjavo znanja v čezmejni regiji. IEI je prav tako že od začetka uvedbe HACCP sistema kot zakonsko obligatornega (2004) vključen tudi v ocene tveganj in njihovih obladovanj na področju varne oskrbe s pitno vodo od vodoprispevnih področij do uporabnikov. Te svoje izkušnje je tudi koristno uporabil v EU projektu RECLAIM WATER, kjer je bil vključen v delovni paket, ki se je ukvarjal z možnimi tveganji za podzemne vode in pristopi njihovega obvladovanja. Glede na strokovne izkušnje, dobro poznavanje prostora, ki ga pokriva ta projekt, dostop do določenih že obstoječih baz podatkov daje IEI eno od ključnih vlog za uspešno uresničitev tega projekta. Oskrba z vodo Grenzland Süd-Ost (GSO) GSO lahko oskrbi svoje odjemalce z vodo visoke kvalitete in v velikih količinah. Za delovanje sistema je zadolženih 25 zaposlenih. Glede znanstvenih vprašanj že dalj časa sodeluje z JOANNEUM RESEARCH, Inštitutom za vodo, energijo in trajnostni razvoj. Infrastruktura GSO vsebuje 8 vodnjakov za oskrbo, 9 visokih rezervoarjev, 35 črpališč in skoraj 1000 objektov za oskrbo okoli 110.000 ljudi. Nadzor in regulacija se izvaja z najsodobnejšim sistemom v kraju delovanja Fehringu. Pod tehničnim vodstvom združenja je bil sistem oskrbe z vodo avtomatiziran, kar je omogočilo spremljanje vodnega omrežja skupnosti. Obratovanje objektov podprto z internetnim sistemom prihrani veliko stroškov in optimizira delovanje. Spremljanje vseh objektov poteka podnevi in ponoči, vsa odstopanja system hitro zazna in tako prihrani vire in energijo. GSO je pobudnik in ustanovni član uprave vodnega prometa vzhodne Štajerske, oskrba z vodo bo dolgoročno ohranjena, kar ugodno vpliva na razvoj regije. Vlada Štajerske, 19A (STY) Koordinacija zadev, povezanih z gospodarjenjem z vodami na Štajerskem Koordinacija gospodarjenja vodnimi viri na Štajerskem Izvajanje okvirne direktive EU o vodi Hidrografija (količine površinskih voda in podzemne vode, hidrografska služba in opazovanje) Informacijski sistem in register voda Revizija gospodarjenja z vodo v stanovanjskih območjih Integralni načrt upravljanja porečja za območja zajetij rek Mura, Enns in Raba Koordinacija evropskih zadev s področja gospodarjenja z vodami, poročanje in izvajanje direktiv, ki se nanašajo na vodo Upravljanje področij iz javne domene, povezanih z vodo Subvencioniranje ukrepov za oskrbo z vodo in ravnanje z odpadki Umweltbundesamt (UBA) Oddelek za organsko analizo izvaja visoko specializirane okoljske analize. Opremo sestavlja več GCMS (vključno z dvema specializiranima MS in GC-MS/MS), HPLC in trije LC-MS/MS. Ker je bilo določanje pojavljajočih se onesnaževal v preteklih letih glavna usmeritev, so merili pesticide in 56 ustrezne metabolite v različnih delih okolja, zlasti v (odpadni) vodi. V zadnjih treh letih so spremljali onesnaženje podzemne vode s pesticidi in/ali ustreznimi metaboliti v Avstriji. Ugotovljene so bile problematične ravni koncentracij nekaterih na novo registriranih in manj raziskanih pesticidov. Profil posameznih udeležencev: Oliver Gans je namestnik vodje Oddelka za organsko analizo v Umweltbundesamt. Oliver ima več kot deset let izkušenj, zlasti pri analizi pojavljajočih se onesnaževal v različnih delih okolja. V več nacionalnih in mednarodnih projektih je bilo ugotovljeno pojavljanje in obstoj organskih onesnaževal, kakor so pesticidi, farmacevtski izdelki, biocidi, površinsko aktivne snovi, endokrini distruptorji itd. Poleg teh aktivnosti je bil Oliver projektni vodja v več velikih nacionalnih projektih. Andrea Fuhrmann je doktorska študentka na Univerzi za naravne vire in uporabne vede o življenju na Dunaju in opravlja prakso na Umweltbundesamt. Njene študije raziskujejo obstoj in obnašanje novih in ustreznih pesticidov, zlasti preučuje prenos v tla, rastline in vodo. Vodovod Murska Sobota (WSMS) WSMS je vključen v DS 2, DS 3 in DS 4. WSMS je vključen v DS 2 in 3 zaradi uvajanja rezultatov projekta kot strateške podlage v načrte upravljanja celovitega načrta sistema javne oskrbe z vodo v območju porečja Mure – ta načrt upravljanja se bo uporabljal kot model za načrte javne oskrbe z vodo v nekaterih drugih regijah Slovenije, vključno z aktivnostmi s področja razširjanja informacij. Mariborski vodovod (WSMB) WSMB je največji upravljavec javnega vodovodnega sistema v severovzhodu Slovenije. Ima usposobljene in kadrovske ustrezne enote za celotni spekter vzdrževanja objektov javnega vodovodnega sistema, ki vključujejo tudi objekte monitoringa in RLS Tezno. MBV ima tudi bogate, skoraj 20-letne izkušnje ob delovanju umetnega bogatenja podzemne vode na Vrbanskem platoju s pomočjo obrežne infiltracije dravske vode in bo tako lahko prispeval tudi k strokovni plati projekta z izkušnjami s področja uporabe obrežne infiltracije reke Drave za umetno bogatenje vodonosnika podzemne vode – sistem, ki je predviden tudi za izvajanje v porečju Mure z uporabo reke Mure kot vodnega vira za bogatenje vodonosnika podzemne vode v porečju Mure. MBV je bil tudi vsa ta leta aktiven deležnik v tem prostoru pri podpori varovanja vodnih virov, marsikateri projekti so se lahko izvedli tudi zaradi njegove podpore. Tako je prav gotovo tudi eden od neizogibno potrebnih partnerjev v predvideni platformi za oskrbo regije z vodo, ki se jo želi oblikovati znotraj tega projekta. Mestna občina Murska Sobota(MOMS) Mestna občina Murska Sobota (MOMS) ima izkušnje na večjih infrastrukturnih in drugih projektih, ki jih vodi od planiranja do izvedbe. Trenutno ima 54 zaposlenih, od tega 11 na Oddelku za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne službe, ki se ukvarjajo s prostorskimi strateškimi akti in prostorskimi izvedbenimi akti, pripravljajo strategije razvoja na različnih področjih upravljanja z okoljem ter se ukvarjajo z izgradnjo in vzdrževanjem gospodarske javne infrastrukture. Kmetijsko gozdarski zavod Maribor (MAFI) KGZM je vključen v DS 2, DS 3 in DS 4; njegovo delo bo osredotočeno na vprašanja v zvezi s kmetijstvom – kemijsko, mehansko in pedološko analizo tal, študij različnih scenarijev kmetijske proizvodnje (klasične, integralne in ekološke) ter njihovega vpliva na kemijsko stanje podzemne vode, pa tudi na uvajanje v dokumente prostorskega načrtovanja na območju porečja Mure. Kmetijsko gozdarski zavod bo pripravil navodila in smernice dobre kmetijske prakse gnojenja z dušikom in uporabe fitofarmacevtskih sredstev na vodovarstvenih območjih v skladu z obstoječo zakonodajo in izvedel prenos teh informacij do uporabnikov na terenu. Beschreiben Sie die Kompetenz, Erfahrung und Organisationskapazität der Partner im Bezug auf die geplante Rolle im Projekt. 57 Institut für öffentliche Gesundheit Marburg (ZZV MB) ZZV MB ist der Lead-Partner, der Koordinator aller Aktivitäten im Projekt und die erste Anlaufstelle für alle interessierten Beteiligten. Als Teil des MURMAN-Projekts wurde ZZV MB mit der Leitung der Arbeitspakete WP 1 (Projekt Management und Koordination) und WP 4 (Regionale Zusammenarbeit und Weitergabe der Informationen) beauftragt. Das letztere ist das Hauptgebiet der umfassenden Vorbereitung in einem überregionalen Gebiet, welches eine lebenswerte Umwelt sichert. ZZV MB wird auch in WP 2 (Risiko Kontrolle) mitarbeiten, wo es in erster Linie um die Vorbereitung und das Management von Daten und Informationen bzgl. Umweltelementen geht. Aus fachlicher Sicht liegen die Schwerpunkte von ZZV MB bei den Verhältnissen im Grundwasser, Oberflächenwasser und Boden und deren Einflüsse auf die Qualität und die Gesundheitsrisiken mit Trinkwasser. Die Arbeit an der Forschungsstation Tezno ist wesentlich für die Tätigkeiten vor Ort, wie der Betrieb eines Monitoring-Netzwerks mit Tiefenbohrungen – in Bezug auf die Qualität des Grund- und Oberflächenwassers, Monitoring der chemischen und umweltrelevanten Einflüsse auf das Oberflächen- und Grundwasser, Trendanalysen, Ausarbeitung von Multi-Kriterien-Analysen zur Sicherung der Wasserversorgung mit gesundem Trinkwasser, Darstellung der Risikoanalysen der Hauptschadstoffe, genaue Angaben der Analysen von Schadstoffen einzelner Nutzer des Wasserkörpers, Beurteilung des Massentransfers von spezifischen Verschmutzungsstoffen, Darstellung der gemeinsamen Modellierung vom Fließ- und Stofftransport im Untergrund, Informationsveröffentlichung zu verschiedenen Zielgruppen, auch um das Bewusstsein zu steigern, wie auch die Weitergabe des Wissens in der grenzüberschreitenden Region, Beurteilung der Risiken auf die menschliche Gesundheit, Analyse der bewerteten Änderungen durch bestimmte Klimaparameter und deren Einflüsse auf eine sichere Trinkwasserversorgung. Institut für Ökologisches Ingenieurwesen (IEI) IEI hat jahrelange internationale Erfahrung im Management und der Koordination von Großprojekten und Zusammenarbeit innerhalb von Gemeinschaftsprojekten mit Schwerpunkten zur Grundwasserschonung und -verwendung. IEI kann seine Erfahrungen beim Projektmanagement und Koordination einbringen, aber auch beim Fachmanagement von Bewertungen in Bezug auf Grundwasser, Bestimmung von Maßnahmen unterstützt durch numerische Grundwassermodellierung. Seit IEI eine internationale Konferenz (RECLAIM WATER, 2008) mit Experten aus der ganzen Welt organisiert hat und einige lokale und regionale Workshops mitorganisiert hat, bestehen hier Möglichkeiten der regionalen Zusammenarbeit und Informationsverteilung. Auch durch die Etablierung der Forschungsstation Tezno ist IEI in deren Management und Datenverarbeitung und seit 20 Jahren auch in das Management von Wassermonitoring-Netzwerken eingebunden; in Bezug auf die Qualität von Grund- und Oberflächenwasser, Monitoring der Quantitätsmengen von Oberflächen- und Grundwasser, Ausarbeitung von Studien, die sich mit dem Einfluss von verschiedenen Nutzern und deren Einfluss auf das Wassersystem beschäftigen, Beurteilung von Massenverfrachtungen von bestimmten Schadstoffen, Zusammenarbeit bei der gemeinsamen Modellierung von Fließ- und Stofftransport von Schadstoffen ins und durch das Grundwasser, Ausarbeitung von Maßnahmen zur Reduzierung der Einflüsse von Hauptschadstoffen und dem Wissenstransfer in der Grenzregion. Seit dem Start des HACCP-Systems (per Gesetz verpflichtend seit 2004) ist IEI auch in die Beurteilung von Risiken und deren Kontrolle der sicheren Trinkwasserversorgung von den Wassereinzugsgebieten bis zum Konsumenten involviert. Das Institut nutzte die Erfahrungen aus dem EU-Projekt RECLAIM WATER, wo es in der Arbeitsgruppe zum Thema potenzielle Risiken im Grundwasser und Möglichkeiten der Kontrolle beteiligt war. Die Fachkompetenz, die gute Ortskenntnis über das Projektgebiet und der Zugang zu verschiedenen Datenbanken macht IEI zu einem Schlüsselpartner in der Realisierung des Projekts. Wasserverband Grenzland Süd-Ost (GSO) 58 Die Wasserversorgung Grenzland Südost kann sich glücklich schätzen, Wasser in entsprechender Qualität und in ausreichender Menge ihren Mitgliedern zur Verfügung stellen zu können. 25 motivierte Mitarbeiter sorgen für einen reibungslosen Betriebsablauf. Für fachliche Fragen der Grundwasserhydrologie und des Grundwasserschutzes existiert eine langjährige intensive Kooperation mit JOANNEUM RESEARCH, Institut für WasserRessourcenManagement. 8 Brunnenstandorte, 9 Hochbehälter, 35 Pumpstationen, ca. 1.000 Schachtbauwerke und das Verwaltungsgebäude mit Lagerhalle und Werkstätte in Fehring einschließlich der Funkfernwirkanlage stellen die Infrastruktur zur Versorgung von ca. 110.000 Einwohnern dar. Die Überwachung und Steuerung der Anlagen erfolgt mittels einer dem modernsten Stand der Technik entsprechenden Funkfernwirkanlage, wobei die Brunnen, Pumpwerke und Hochbehälter vom Unternehmenssitz in Fehring aus bedient bzw. gesteuert werden. Unter der technischen Leitung des Verbandes wurde ein Fernwirksystem zur Überwachung der Wassernetze der Gemeinden entwickelt. Mit geringen Kosten ermöglicht dieses Internet-gestützte System eine Optimierung der Überwachung und Betriebsführung der Anlage. Alle maßgeblichen Betriebszustände werden rund um die Uhr aufgezeichnet und sind jederzeit abrufbar. Undichtheiten im Rohrsystem können frühzeitig erkannt und behoben werden. Personalaufwand, Ressourceneinsatz und Energiekosten können damit deutlich reduziert werden. Die Wasserversorgung Grenzland Südost ist Mitinitiator und Gründungsmitglied des Wasserverbandes Transportleitung Oststeiermark, der derzeit im Rahmen des Wasserversorgungsplanes Steiermark die Trinkwassertransportleitung von Graz über Gleisdorf nach Hartberg errichten wird. Mit Fertigstellung der Transportleitung Oststeiermark wird die Wasserversorgung langfristig abgesichert und damit auch eine wesentliche Grundlage für die weitere positive Entwicklung der Region geschaffen. Land Steiermark, FA 19A (STY) Koordination von Wassermanagement Angelegenheiten in der Steiermark Koordination von Wasserressourcenmanagement in der Steiermark Implementierung EU-WFD Hydrographie (Oberflächengewässer und Grundwasser, Hydrographischer Dienst und Beobachtungen) Audit von Wassermanagement in stationären Gebieten Integrierter Flussgebietsmanagement Plan für Einzugsgebiete der Mur, Enns und Raab Koordination von EU-Wassermanagement Agenden, Auswertung und Implementierung von Wasser relevanten Richtlinien Administration von wasserrelevanten Gebieten des öffentlichen Interesses Subventionierung von Maßnahmen zur Wasserversorgung und Abwasserbehandlung Umweltbundesamt (UBA) Die Abteilung für organische Analysen führt Umweltuntersuchungen im Fachbereich der organischen Spurenanalytik durch. Dabei kommen moderne Analysensysteme wie z.B. 2 GC-HRMS (gas chromatography high resolution mass spectrometry) und vier LC-MS/MS (liquid chromatography coupled with tandem mass spectrometry) zum Einsatz. Die Bestimmung von neu in der Umwelt vorkommenden Schadstoffen bzw. von Schadstoffen, die durch die Weiterentwicklung der Analysensysteme der Bestimmung zugänglich wurden, gewann in den letzten Jahren immer mehr an Bedeutung. Pestizide und im speziellen deren relevanten Abbauprodukte wurden in den unterschiedlichsten Umweltbereichen vor allem jedoch im Wasser untersucht. Die Verunreinigung des Grundwassers mit Pestiziden und/oder deren Abbauprodukten wurde in den letzen drei Jahren in Österreich beobachtet. Dabei wurden problematische Konzentrationsbereiche von einigen neu gefundenen bzw. wenig untersuchten Pestiziden gefunden. Beschreibung der beteiligten Personen: 59 Oliver Gans ist stellvertretender Abteilungsleiter der Abteilung „Organische Analysen“ am Umweltbundesamt. Herr Gans hat mehr als 10 Jahre Arbeitserfahrung mit der Analyse von Schadstoffen in allen Umweltmedien. In verschiedenen nationalen und internationalen Projekten wurde das Aufteten und das Verhalten von organischen Schadstoffen wie Pestizide, Arzneimittelwirkstoffe, Biozide, Tenside, endokrin wirksame Substanzen usw. in der Umwelt untersucht. Zudem war Herr Gans bereits Projektleiter in mehreren größeren nationalen Projekten. Andrea Fuhrmann ist Doktoratsstudentin an der Universität für Bodenkultur in Wien und führt ihre praktischen Versuche im chemisch-analytischen Labor am Umweltbundesamt durch. In ihrer Arbeit werden der Verbleib und das Verhalten von neuen und bisher wenig untersuchten Pestiziden in der Umwelt erforscht. Im Speziellen werden Verlagerungen im System Boden-Wasser-Pflanze betrachtet. Wasserversorger Murska Sobota (WSMS) Inkludiert in WP 2, WP 3 und WP 4. VMS ist in den Arbeitspaketen WP 2 und 3 mit der Absicht involviert, die Ergebnisse des Projekts als strategische Basis für zukünftige Managementpläne bei den umfassenden Plänen des öffentlichen Wasserversorgungssystems im Einzugsgebiet der Mur zu implementieren. Dieser Management Plan wird als Modell für die öffentlichen Wasserversorger in anderen Regionen Sloweniens dienen, inklusive den Aktivitäten bei der Informationsveröffentlichung. Wasserwerk Marburg (WSMB) MBV ist das größte Unternehmen für die öffentliche Wasserversorgung im Nordosten Sloweniens. Es hat ausgebildete Einheiten mit qualifiziertem Personal im gesamten System des Wasserwerks, inklusive der Monitoring-Anlagen und Tezno RLS. MBV hat einen weiten 20-jährigen Erfahrungsschatz mit künstlicher Grundwasseranreichung am Vrbanski Plateau mit der Infiltration von Drauwasser und bringt so viel Expertenwissen ins Projekt ein. Ein solches System ist auch für das Mur-Einzugsgebiet geplant, wo Murwasser für die künstliche Grundwasseranreicherung im Einzugsgebiet der Mur herangezogen wird. Über die letzten Jahre hat MBV aktiv an der Sicherung der Wasserversorgung teilgenommen und so auch viele Projekte ermöglicht. So ist MBV auch ein unverzichtbarer Partner bei der im Projekt geplanten Plattform zur Wasserversorgung der Region. Stadtgemeinde Marburg (MOMS) Die Stadtgemeinde Murska Sobota hat schon Erfahrungen mit größeren Infrastruktur- Projekten, bei denen sie von der Plannung an bis zur Realisierung mitgewirkt hat. Zur Zeit hat die Gemeinde 54 Angestellte, 11 davon in der Abteilung für Infrastruktur, Umgebung und wirtschaftliche Öffentlichen Dienste, zu deren Aufgaben Raum- und Strategieplannung gehört, Vorbereitung von Entwicklungsstrategien für verschiedene Umweltbereiche, sowie der Ausbau und Instandhaltung der öffentlichen Infrastruktur. Institut für Landwirtschaft und Forstwirtschaft Marburg (MAFI) MAFI ist in den Arbeitspaketen WP 2, WP 3 und WP 4 inkludiert. Die Arbeit wird auf Fragen aus der Landwirtschaft fokussiert: Chemische, mechanische und pedologische Bodenanalysen, Studien von unterschiedlichen Szenarien der landwirtschaftlichen Produktion (Standard, integriert, umweltfreundlich) und ihre Effekte auf die chemischen Bedingungen des Grundwassers, wie auch die Einbeziehung räumlicher Planungsdokumentation im Mur Einzugsgebiet. Das Institut für Landwirtschaft und Forstwirtschaft wird Instruktionen und Leitlinien für eine gute landwirtschaftliche Praxis der Stickstoffdüngung und der Benützung von Medikamenten in Wasserschutzgebieten entsprechend der derzeitigen Gesetze ausarbeiten und auch den Transfer der Information zu den Nutzern vor Ort sichern. 60 3.3.3 Sodelovanje partnerjev izven programskega območja / Beteiligung der Partner außerhalb des Programmgebietes Označite, ali je kateri od partnerjev projekta izven programskega območja. / Markieren Sie ob einer der Projektpartner nicht aus dem Programmgebiet stammt. X Da / Ja Ne / Nein Če da, utemeljite v okvirček zakaj je nujno njegovo sodelovanje pri projektu. Agencija za okolje Avstrija (UBA) Zvezna agencija za okolje je edina avstrijska strokovna institucija, ki se ukvarja z vsemi področji varovanja okolja na nacionalni ravni. Vodi visoko specializiran laboratorij, ki izvaja analize organskih in anorganskih sledi v vseh okoljskih medijih. Zato ima veliko let izkušenj z izvajanjem nacionalnih in mednarodnih projektov, ki se ukvarjajo z analizo organskih in anorganskih onesnaževal (npr. pesticidov, PAH, VOC, hormonov, farmacevtskih izdelkov, dioksinov, težkih kovin). Akreditacijo v skladu z mednarodnim standardom EN ISO/IEC 17025 so pridobili leta 2001. Dejansko področje akreditacije obsega okrog 150 testnih metod na področju kemijske analize, testiranja GSO ter nadzora kakovosti goriv in biogoriv. Vse analize v predlaganem projektu bodo v okviru področja akreditacije. Tesni stiki z drugimi konzorcijskimi partnerji so bili že vzpostavljeni, ker so partnerji skupaj izvedli že več projektov sodelovanja. Wenn ja, begründen Sie die Notwendigkeit seiner Beteiligung am Projekt. UMWELTBUNDESAMT (UBA) Das Umweltbundesamt ist die einzige österreichische Facheinrichtung, die alle Bereiche des Umweltschutzes bearbeitet. Das hochspezialisierte Umweltprüflabor führt organische und anorganische Schadstoffanalytik in allen Umweltbereichen durch. Das Umweltbundesamt hat dadurch bereits jahrelange Erfahrung in nationalen und internationalen Projekten gesammelt, wo eine Vielzahl von Schadstoffen (wie Pestizide, PAH, VOC, Hormone, Arzneimittelwirkstoffe, Dioxine, Schwermetalle) analysiert wurden. Seit 2001 ist das chemisch-analytische Labor nach EN ISO/IEC 17025 akkreditiert. Der Akkreditierungsumfang beinhaltet derzeit ca. 150 Bestimmungsmethoden. Alle in diesem Antrag beschriebenen Methoden und Analysentechnologien werden im akkreditierten Bereich erfolgen. Eine enge Zusammenarbeit mit anderen Partnern von diesem Projekt besteht bereits, da einige Kooperationsprojekte gemeinsam abgeschlossen werden konnten. 3.3.4 Aktivnosti izven upravičenega območja / Aktivitäten außerhalb des zuschussfähigen Programmgebiets Označite, ali načrtujete aktivnosti izven upravičenega območja. / Markieren Sie ob Sie Aktivitäten außerhalb des zuschussfähigen Programmgebiets planen. Da / Ja X Ne / Nein Če da, pojasnite in utemeljite zakaj je ta aktivnost nujno potrebna za izvedbo projekta. 61 Wenn ja, begründen Sie warum diese Aktivität für die Projektausführung durchaus erforderlich sei. 62 4. Območje pričakovanega vpliva / Räumlicher Wirkungsbereich Izpolnite za osnutek projekta. / Muss für den Projektentwurf ausgefüllt werden. Označite območja NUTS 3, na katera naj bi vplival projekt. / Markieren Sie die NUTS 3-Gebiete, auf die sich das Projekt voraussichtlich auswirken wird. Upoštevajte, da območje pričakovanega vpliva ni nujno enako območjem, na katerih se bodo izvajale dejavnosti projekta. Obstaja možnost, da se nekatere dejavnosti izvajajo izven programskega območja, vendar pa morajo izkazovati vpliv znotraj programskega območja. Berücksichtigen Sie dabei, dass das Gebiet, auf das sich das Projekt voraussichtlich auswirken wird, nicht unbedingt den Gebieten entspricht, in denen die Projektaktivitäten implementiert werden. Es ist möglich, dass manche Aktivitäten außerhalb des Programmgebiets implementiert werden, sie müssen jedoch eine Auswirkung innerhalb des Programmgebiets nachweisen. Označiti/ Območje NUTS 3 markieren Celotno programsko območje X Vzhodna Štajerska X Zahodna in Južna Štajerska Gradec Zgornja Štajerska – vzhod Zgornja Štajerska – zahod Spodnja Koroška Celovec–Beljak Zgornja Koroška Južno Gradiščansko Gorenjska Koroška Osrednjeslovenska X Podravska X Pomurska Savinjska NUTS 3 Gebiet Gesamter Programmbereich Oststeiermark West- and Südsteiermark Graz Obersteiermark Ost Obersteiermark West Unterkärnten Klagenfurt-Villach Oberkärnten Südburgenland Gorenjska Koroška Osrednjeslovenska Podravska Pomurska Savinjska 63 5. Opis čezmejnega sodelovanja / Beschreibung der grenzübergreifenden Kooperation Za osnutek projekta označite z da ali ne, za popolno vlogo pa dodajte pojasnilo v okvirčku za besedilo./ Für den Projektentwurf markieren Sie ja oder nein, für einen vollständigen Antrag geben Sie im Textfeld Erklärungen an. 5.1 X Skupno načrtovanje / Gemeinsame Planung: Da/Ja Ne/Nein Celotni predlog projekta, vključno s cilji, finančnim načrtom in časovnim načrtom so v tesnem sodelovanju pripravili vsi partnerji. Na dveh delavnicah (Gradec, 31. 03. 2010, in Maribor, 31. 05. 2010) so sodelovali predstavniki vseh partnerjev ter razpravljali o vsebini predloga in nadaljnjih postopkih. Vloga, naloge in dolžnosti partnerjev so bile določene na teh dveh sestankih. Vsak partner je opisal svoje dejavnosti in pripravil svoj finančni načrt. Vodilni partner je vključil prispevke partnerjev v obrazec prijavnice projekta. Der gesamte Projektantrag mit allen Zielen, dem Budget und dem Zeitplan wurde in enger Zusammenarbeit aller Partner erstellt. Es fanden zwei Workshops (Graz 31.03.2010 und Marburg 31.05.2010) statt, wo Repräsentanten aller Partner beteiligt waren und über die Inhalte und die nächsten Arbeitsschritte diskutiert wurden. Die Funktionen, Aufgaben und Verantwortungen der Partner wurden bei diesen beiden Meetings geklärt. Jeder Partner musste die eigenen Aktivitäten beschreiben und sein Budget errechnen. Die Inputs der Partner wurden durch den Lead-Partner im Projektantrag zusammengefasst. 5.2 X Skupno izvajanje / Gemeinsame Umsetzung: Da/Ja Ne/Nein Vodilni partner prevzema celotno odgovornost za izvedbo projekta. Vsak partner je odgovoren za izvajanje svojih dejavnosti, kakor je opisano v DS (glejte 2.6) Naloge, vloge in odgovornosti bodo določene v partnerski pogodbi, ki jo morajo podpisati vodilni partner in vsi partnerji. Der Lead-Partner trägt die gesamte Verantwortung bei der Projektdurchführung. Jeder Partner ist für die Erfüllung seiner Aktivitäten wie in den Arbeitspaketen beschrieben (siehe Kapitel 2.6) verantwortlich. Aufgaben, Funktionen und Verantwortlichkeiten werden in der Partnerschaftserklärung, welche zwischen dem Lead-Partner und den anderen Projektpartnern unterzeichnet wird, vereinbart. 5.3 Skupno osebje / Gemeinsames Personal: Opomba: O skupnem osebju govorimo, kadar po koncu projekta deluje ena skupna ustanova z osebjem iz obeh držav (dolgoročna vizija). Anmerkung: Eine gemeinsame Personalbesetzung wird erzielt, wenn nach Abschluss des Projekts eine gemeinsame Institution mit Personal aus beiden Ländern besteht (langfristige Sicht). Da/Ja x Ne/Nein 64 Skupno financiranje / Gemeinsame Finanzierung: X Da/Ja Ne/Nein Predviden je skupni finančni predračun, v katerem je vsak partner odgovoren za financiranje stroškov svojih dejavnosti. Postopek nakazila denarja je določen v partnerski pogodbi v skladu z napredkom izvedenih dejavnosti. Obstajajo letni cilji finančnega načrta. Es ist ein gemeinsames Budget vorgesehen, wo jeder Projektpartner für die Finanzierung der eigenen Aktivitäten verantwortlich ist. Der Geldtransfer ist in der Partnerschaftserklärung gemäß den laufenden Aktivitäten vereinbart. Es bestehen jährliche Budgetziele. 65 6. Predvideni stroški projekta in financiranje / Voraussichtliche Projektkosten und Finanzierung Za osnutek projekta izpolnite celotno poglavje razen točke 6.1.2. / Muss für den Projektentwurf ausgefüllt werden, außer Punkt 6.1.2. 6.1 Predvideni stroški projekta / Voraussichtliche Projektkosten 6.1.1 Stroški projekta v eurih / Projektkosten in Euro Vnesite predvidene stroške po partnerjih in za celoten projekt po naslednjih kategorijah stroškov: Stroški osebja (stroški osebja partnerjev projekta, ki delajo na projektu, vključno s potnimi stroški in dnevnicami osebja) Stroški zunanjih izvajalcev (stroški zunanjih storitev – npr. za strokovnjake, študije, publikacije, prevajanje, promocijo) Investicije (stroški opreme in materialnih sredstev, gradenj) Administrativni stroški (stroški poslovanja – npr. najemnina prostorov, ogrevanje, pisarniški material itd.) Legen Sie die voraussichtlichen Kosten pro Partner und die Gesamtprojektkosten informativ in die folgenden Kostenkategorien unterteilt dar: Personalkosten (Kosten für das Personal der Projektpartner, das am Projekt arbeitet, einschließlich Reisekosten und Diäten) Externe Kosten (Kosten externer Leistungen – z.B. für Experten, Studien, Veröffentlichungen, Übersetzung, PR) Investitionen (Kosten für Ausstattung, Bau) Betriebskosten ( z.B. Miete von Räumlichkeiten, Heizung, Büromaterialien) Partner 1. Stroški osebja / Personalkosten 2. Stroški zunanjih izvajalcev / Externe Kosten 3. Investicije / Investitionen 4. Administrativni stroški / Betriebskosten 5. DDV status*/MwSt Status 6. Celotni stroški (1. – 4.) / Gesamtkosten (1. – 4.) 7. Prihodki/ Einnahmen 8. Celotni upravičeni stroški / Zuschussfähige Gesamtkosten Da/Ja Ne/Nein % LP ZZV MB P 1 IEI P2 GSO P 3 STY P 4 UBA P 5 WSMS P 6 WSMB P 7 MOMS P 8 KGZM Skupni stroški projekta/Gesamtprojektkosten 232.150,00 207.592,00 50.554,00 7.000,00 126.750,00 13.454,00 7.099,00 21.600,00 63.282,60 729.481,60 30.000,00 700,00 1.780,00 17.918,00 14.550,00 17.000,00 3.150,00 4.130,00 1500,00 25.000,00 600,00 600,00 516,00 3004,40 62.188,40 98.600,00 319.616,00 3.350,00 8.750,00 3.400,00 9.000,00 472.716,00 28.260,00 66 50% Ne 20% Ne 20% Ne Ne 3% Ne 280.768,00 223.922,00 149.154,00 326.616,00 168.750,00 20.554,00 20.579,00 27.016,00 75.287,00 1.292.646,00 280.768,00 223.922,00 149.154,00 326.616,00 168.750,00 20.554,00 20.579,00 27.016,00 75.287,00 1.292.646,00 * Vpišite podatek glede povračila DDV. V kolikor lahko DDV dobite v celoti povrnjen, vpišite Da. V kolikor povračila DDV ne morete uveljavljati, vpišite Ne. V kolikor lahko dobite povrnjen samo del DDV, vpišite odstotek povračljivega DDV. / Geben Sie ihren MwSt Status an. Ist der Partner vorsteuerabzugsberechtigt geben Sie Ja an. Ist der Partner nicht vorsteuerabzugsberechtigt geben Sie Nein an. Ist der Partner teilweise vorsteuerabzugsberechtigt dann geben Sie den Prozentsatz von MwSt an, der vorsteuerabzugsberechtigt ist. ** Vodilni partner / Lead partner) *** Partner 6.1.2 Prihodki projekta / Projekteinnahmen Ali pričakujete, da bodo v projektu ustvarjeni kakršni koli prihodki? / Wird erwartet, dass bei dem Projekt Einnahmen erzielt werden? Da/Ja X Ne/Nein Če je odgovor da, razložite in ocenite znesek v eurih za vsakega partnerja. Opomba: Prihodki se lahko na primer ustvarijo s prodajo izdelkov, proizvedenih v okviru projekta, z zaračunavanjem kotizacije za udeležbo na usposabljanjih ali konferencah, s prodajo vstopnic za dogodke organizirane v okviru projekta, itd. Wenn ja, erklären Sie und schätzen Sie den Betrag in Euro pro Partner ein. Anmerkung: Einnahmen können im Rahmen vom Projekt zum Beispiel durch den Verkauf von Produkten, durch Eintrittsgebühren, Teilnehmerbeiträge etc. erzielt werden. 67 6.2 Finančni načrt / Finanzierungsplan 6.2.1 Viri financiranja /Finanzierungsquellen Izpolnite tabelo z viri financiranja celotnih upravičenih stroškov projekta. / Füllen Sie die Tabelle zu den Finanzierungsquellen der Zuschussfähigen Gesamtkosten aus. Opomba: Zneski v stolpcu 3.Skupaj (1+2) morajo biti enaki zneskom v zadnjem stolpcu v tabeli 6.1.1. (8. Celotni upravičeni stroški). Anmerkung: Beträge in der Spalte 3. Gesamt (1+2) müssen gleich wie die Beträge in der letzten Spalte in der Tabelle 6.1.1 (8. Zuschussfähige Gesamtkosten) sein. Partner LP ZZV MB P 1 IEI P 2 GSO P 3 STY P 4 UBA P5 WSMS P6 WSMB P7 MOMS P8 MAFI SI 1. Zaprošena sredstva ESRR / 2. Lastni prispevek / Eigenmittel1 Beantragte EFRE-Mittel 2.1 Javni viri / öffentlich 2.2 Zasebni viri / privat EUR % EUR % EUR 238.652,80 85 42.115,20 15 SI AT AT AT SI 180.816,93 126.780,00 277.622,00 143.437,50 17.470,90 85 85 85 85 85 31.908,87 22.374,00 48.994,00 25.312,50 3.083,10 15 15 15 15 15 SI 17.492,15 85 3.086,85 SI 22.963,60 85 SI 63.993,95 85 1.089.229.83 84,26 Skupaj projekt/ Gesamtprojekt 11.196,20 3. Skupaj /Gesamt (1+2) % EUR 280.768,00 223.922,00 149.154,00 326.616,00 168.750,00 20.554,00 100,00 15 20.579,00 100,00 4.052,40 15 27.016,00 100,00 11.293,05 192.219,97 15 14,87 75.287,00 1.292.646,00 100,00 11.196,20 5 % 100,00 0,87 *1 Za pojasnila o Lastnem prispevku in o načinu izračuna virov sofinanciranja glejte Navodila za prijavitelje, poglavje 3.3. Financiranje (primer v opombi), str. 18/ Für Erklärungen zu den Eigenmittel und wie die Finanzierungsquellen kalkuliert werden, sehen Sie den Antragsleitfaden, Kapitel 3.3. Finanzierung (Beispiel in der Fußnote), S. 18 68 6.2.2 Nacionalno/regionalno javno sofinanciranje projekta / Nationale/regionale öffentliche Kofinanzierung des Projektes Ali ste s partnerjem/ji že dogovorili, kako boste zagotovili nacionalno/regionalno javno sofinanciranje projekta?/ Haben Sie und Ihr(e) Partner bereits Vorkehrungen getroffen, um eine nationale/regionale öffentliche Kofinanzierung des Projekts zu sichern? Da/Ja X Ne/Nein Če je odgovor da, navedite organ/ustanovo, ki bo zagotovil/a sofinanciranje. / Wenn ja, nennen Sie die Institution, die die Kofinanzierung übernehmen soll. 6.3 Predložitev tega projekta za sofinanciranje iz drugih programov / Finanzierung dieses Projekts aus anderen Programmen 6.3.1 Predložitev projekta / Einreichung des Projektes Ali ste ta projekt predlagali za sofinanciranje še kateremu programu ali skladu? / Haben Sie dieses Projekt in anderen Fonds oder Programmen zur Förderung eingereicht? Da/Ja X Ne/Nein Če je odgovor da, navedite ustanovo, ki bo zagotovila sredstva ter program/sklad. / Wenn ja, machen Sie Angaben zur finanzierenden Institution und zum Programm/Fonds. 6.3.2 Odobritev sofinanciranja / Bewilligung der Kofinanzierung Ali je bilo kakršnokoli sofinanciranje tega projekta iz drugih programov/skladov že odobreno? / Wurde eine Kofinanzierung dieses Projekts aus anderen Programmen bereits bewilligt? Da/Ja X Ne/Nein 69 7. Prispevek in skladnost s politikami Skupnosti, nacionalnimi/regionalnimi strategijami ter sinergija z drugimi projekti / Beitrag und Kohärenz mit Gemeinschaftsstrategien, nationalen/regionalen Strategien und Synergie mit anderen Projekten Za osnutek projekta ustrezno označite vplive v tabelah v točkah 7.3.1 do 7.3.3./ Zum Projektentwurf sind Tabellen unter Punkten 7.3.1 bis 7.3.3 auszufüllen. 7.1 Povezave z drugimi projekti ali dejavnostmi / Zusammenhang mit anderen Projekten oder Aktivitäten (največ 2 strani, pisava 11/ max. 2 Seiten, Schriftgrad 11) Ali projekt temelji na rezultatih predhodnih projektov, pobud ali dejavnosti na predlaganem območju oziroma sektorju? Če je odgovor da, razložite, kako. X Da/Ja Ne/Nein Naslednje reference so navedene v poglavju 2 (Vsebina projekta). Predlog v glavnem temelji na rezultatih ali priporočilih naslednjih raziskav: (1) IZVEDBA PILOTNEGA PROGRAMA UKREPOV ZA ZMANJŠANJE ONESNAŽENJA PITNE VODE S KEMIJSKIMI ONESNAŽEVALI V MARIBORSKI REGIJI OSKRBE S PITNO VODO ZA OBDOBJE OD 2007 DO 2010 (PILOTNI PROGRAM DRAVA II), pogodba št. C2715-09-000018, št. 355-1/2009/9 – Ministrstvo za zdravje, Urad RS za kemikalije, št. 355-2/2009 – Mestna občina Maribor (2) AMT DER STEIERMÄRKISCHEN LANDESREGIERUNG (2009): Aktionsprogramm Grundwasserschutz. – Unveröff. Ber., 68 S., Graz. (3) FANK, J., F. FEICHTINGER, G. DERSCH & J. ROBIER (2010): Ackerbauliche Maßnahmen für eine grundwasserverträgliche Landwirtschaft im Murtal (Graz bis Bad Radkersburg). – Unveröff. Ber. JOANNEUM RESEARCH, Inst. f. WasserRessourcenManagement, Bundesamt für Wasserwirtschaft, Institut für Kulturtechnik und Bodenwasserhaushalt, Österreichische Agentur für Gesundheit und Ernährungssicherheit. – Institut für Bodengesundheit und Pflanzenernährung & Versuchsreferat der Steirischen Landwirtschaftsschulen. 95 S., Graz. (4) OPVO / Občinski program varstva okolja Mestne občine Maribor za obdobje 2008-2013 (5) Okoljsko poročilo v skladu s Strateško okoljsko presojo Operativnega programa čezmejnega sodelovanja Avstrija-Slovenija 2007-2013. – Neobjavljeno poročilo JOANNEUM RESEARCH, Institut za tehnologijo in regionalno politiko ter OIKOS svetovanje za razvoj, d. o. o. V zadnjih letih so bile izvedene dodatne dejavnosti spremljanja (organiziralo jih je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo, okolje in gospodarjenje z vodami) v zvezi z določenimi organskimi onesnaževali, ki onesnažujejo podzemne vode. Pokazalo se je, da se lahko odkrijejo farmacevtski izdelki in pesticidi v večini teles podzemne vode. Leta 2010 se je začela še ena dodatna dejavnost spremljanja za podzemno vodo za odkrivanje številnih pesticidov in ustreznih metabolitov. 70 Baut das Projekt auf Ergebnissen früherer Projekte, Initiativen oder Aktivitäten auf dem geplanten Gebiet oder Sektor auf? Wenn ja, erklären Sie wie. Folgende Zitate sind in Kapitel 2 (Projektinhalte) zu finden. Der Antrag basiert hauptsächlich auf den Ergebnissen oder den Empfehlungen dieser Forschungsberichte. (1) IMPLEMENTATION OF THE PILOT PROGRAMME OF MEASURES FOR REDUCING THE POLLUTION OF DRINKING WATER WITH CHEMICAL POLLUTANTS IN THE MARIBOR DRINKING WATER SUPPLY REGION FOR THE PERIOD OF 2007-2010 (PILOT PROJECT DRAVA II), contract no. C2715-09000018, no. 355-1/2009/9 – Ministry of Health, Chemicals Office of the Republic of Slovenia, no 355-2/2009 –City Municipality of Maribor (2) AMT DER STEIERMÄRKISCHEN LANDESREGIERUNG (2009): Aktionsprogramm Grundwasserschutz. – Unveröff. Ber., 68 S., Graz. (3) FANK, J., F. FEICHTINGER, G. DERSCH & J. ROBIER (2010): Ackerbauliche Maßnahmen für eine grundwasserverträgliche Landwirtschaft im Murtal (Graz bis Bad Radkersburg). – Unveröff. Ber. JOANNEUM RESEARCH, Inst. f. WasserRessourcenManagement, Bundesamt für Wasserwirtschaft, Institut für Kulturtechnik und Bodenwasserhaushalt, Österreichische Agentur für Gesundheit und Ernährungssicherheit – Institut für Bodengesundheit und Pflanzenernährung & Versuchsreferat der Steirischen Landwirtschaftsschulen. 95 S., Graz. (4) OPVO / Environmental Protection Program of the Municipality Maribor for 2008-2013. (5) Environmental Report in line with the Strategic Environmental Assessment of the Operational Programme Cross Border Cooperation Austria-Slovenia 2007-2013. – Unpublished Report JOANNEUM RESEARCH, Inst. of Technology and Regional Policy and OIKOS svetovanje za razvoj, d. o. o. In den letzten Jahren wurden zusätzliche Monitoringaktivitäten (organisiert vom Ministerium für Landwirtschaft, Forstwirtschaft, Umwelt und Wasserwirtschaft) betreffend bestimmten organischen Schadstoffen als Grundwasserverunreinigungen durchgeführt. Es hat sich gezeigt, dass Medikamente und Pestizide in den meisten Grundwasserkörpern auftreten. 2010 wurde ein zusätzliches Monitoring im Grundwasser zum Nachweis von zahlreichen Pestiziden und deren Metaboliten gestartet. 7.2 Prispevek projekta k nacionalnim/regionalnim strategijam in programom / Beitrag des Projekts zu nationalen/regionalen Strategien und Programmen (največ 2 strani, pisava 11 / max. 2 Seiten, Schriftgrad 11) Kako bo projekt prispeval k nacionalnim/regionalnim strategijam in programom? Projekt je nadgradnja proramov in strategij navedenih v poglavju 7.1. : Ukrepi za zmanjšanje onesnaženosti pitne vode z onesnaževali na območju sistema oskrbe s pitno vodo Murska Sobota/ Aktionsprogramm Grundwasserschutz, Ackerbauliche Maßnahmen für eine grundwasserverträgliche Landwirtschaft im Murtal. Poleg tega bodo vzpodbudile pripravo navodil za izdelavo Načrta varne oskrbe s pitno vodo Wie wird das Projekt zu nationalen/regionalen Strategien und Programmen beitragen? Das Projekt wird die oben angeführten Programme und Strategien (Kapitel 7.1: Measures for Reducing the Pollution of Drinking Water with Chemical Pollutants in the Murska Sobota Drinking Water Supply Region, Aktionsprogramm Grundwasserschutz, Ackerbauliche Maßnahmen für eine grundwasserverträgliche Landwirtschaft im Murtal) weiter verbessern. Außerdem werden die Vorgaben aus dem nationalen Gewässerplan (NGP) weiter vorrangetrieben. 71 7.3 Prispevek k trajnostnemu razvoju / Beitrag zur nachhaltigen Entwicklung Kako bo projekt prispeval k trajnostnemu razvoju čezmejnega programskega območja? Za ustrezen(e) vpliv(e) označite ustrezno okence in razložite, kakšen je pričakovani vpliv. / Wie trägt das Projekt zur nachhaltigen Entwicklung des grenzübergreifenden Programmgebiets bei? Markieren Sie für die erwartete(n) Auswirkung(en) das/die entsprechende(n) Feld(er) und konkretisieren Sie diese. 7.3.1 Pričakovani gospodarski vplivi / Erwartete wirtschaftliche Auswirkungen Označite da oz. ne. Če da, navedite pojasnilo v okvirček. / Markieren Sie ja oder nein. Wenn ja, geben Sie die Erklärung in den Kasten an. DA/JA NE/NEIN X X X X Pričakovani gospodarski vplivi izboljšanje gospodarskega sodelovanja ustvarjanje novih delovnih mest izboljšanje usposobljenosti in zaposljivosti izboljšanje turistične ponudbe in prepoznavnosti Izboljšanje sodelovanja na tematskih prednostnih področjih X Erwartete wirtschaftliche Auswirkungen Verbesserung der wirtschaftlichen Kooperation Schaffung von neuen Arbeitsplätzen Erwerb von Kompetenzen und Verbesserung der Chancen am Arbeitsmarkt Verbesserung und Erkenntlichkeit des Tourismusangebots Verbesserung der Kooperation in den thematischen Stärkefeldern Namestitev objektov za bogatenje podzemne vode in podporna spletna informacijska platforma bosta ustvarili pogoje za nova delovna mesta.Monitoring mreža, modeliranje na čezmejnem območju bosta vzpostavili pogoje tesnejšega sodelovanja – ključnega orodja in podpora sistemu odločanja.. Die Schaffung von neuen Arbeitsplätzen betrifft die Errichtungen und Betrieb von künstlichen Grundwasseranreicherungsanlagen und die Betreuung des Web-basierten Informationsssystems. Verstärkte Kooperationen werden durch die umfassenden gemeinsamen Monitoring-Netzwerke und die gemeinsam geführte Datenbank, wie auch die grenzüberschreitenden Modellierungen als Grundlage für Entscheidungsunterstützungssysteme entstehen. 7.3.2 Pričakovani okoljski vplivi/ Erwartete Umweltauswirkungen: Označite da oz. ne. Če da, navedite pojasnilo v okvirček. / Markieren Sie ja oder nein. Wenn ja, geben Sie die Erklärung in den Kasten an. DA/ JA X NE/NEIN X X X Pričakovani okoljski vplivi izboljšanje ravnanja z okoljem in obvladovanje tveganj varstvo narave in ohranjanje biotske raznovrstnosti učinkovita raba energije povečanje uporabe obnovljivih virov energije 72 Erwartete Umweltauswirkungen Verbesserung von Umwelt Risikomanagement und Naturschutz und Erhalt der Biodiversität Effizienter Engergieeinsatz Steigerung der Nutzung Energiequellen erneuerbarer Analiza izpostavljenosti: Določitev izbranih onesnaževal, kakor so pesticidi, nitrati itd. v podzemni vodi je nujno potrebna za pridobivanje podatkov o njihovih ravneh koncentracije in s tem o njihovi prisotnosti v vodnem okolju. Ocena tveganja: Analiza izpostavljenosti je skupaj z ravnmi učinkov preučevanih spojin podlaga za nadaljnjo oceno tveganja. Zagotovila bo informacije, ali lahko odkrite ravni onesnaženja predstavljajo nevarnost za vodno in kopensko okolje (npr. nevretenčarje in vretenčarje) in končno tudi za zdravje ljudi. Obvladovanje tveganja: Če je ugotovljeno tveganje za določena onesnaževala, je treba pripraviti in izvesti ukrepe za zmanjšanje morebitnega tveganja na najmanjšo možno mero Aufschlussanalysen: Die Bestimmung von ausgewählten Schadstoffen wie Pestizide, Nitrate, usw. im Grundwasser ist wesentlich für Informationen über die Konzentrationsniveaus und so über deren Präsenz in der aquatischen Umwelt. Risikobewertung: Die Aufschlussanalysen und die Effektfolgen der untersuchten Stoffe bilden die Basis für die Risikobewertung. Sie geben Aufschluss darüber, ob die nachgewiesenen Schadstofffolgen eine Gefahr für die aquatische und terrestrische Umwelt (z.B. wirbellosen Tieren und Landwirbeltiere) und folglich für die menschliche Gesundheit darstellen. Risikomanagement: Wenn das Risiko für bestimmte Schadstoffe identifiziert wurde, müssen Maßnahmen ausgearbeitet und eingebaut werden, um das potentielle Risiko zu minimieren und zu verringern. 7.3.3 Pričakovani družbeni vplivi / Erwartete soziale Auswirkungen: Označite da oz. ne. Če da, navedite pojasnilo v okvirček. / Markieren Sie ja oder nein. Wenn ja, geben Sie die Erklärung in den Kasten an. DA/ JA X NE/NEIN X X izboljšanje zdravja ljudi X X Pričakovani družbeni vplivi podpiranje enakih možnosti socialna kohezija in socialna vključenost marginalnih skupin krepitev kulturne identitete izboljšanje sodelovanja na lokalni/regionalni ravni Erwartete soziale Auswirkungen Förderung der Chancengleichheit soziale Kohäsion und soziale Eingliederung von Randgruppen Aufbesserung der Gesundheit der Menschen Stärkung der kulturellen Identität Aufbesserung der lokalen und regionalen Kooperation Dosežena bo enakomernost možnosti in omejitev varovan ja in ohranjanja kakovostne podzemne vode s splošnimi aktivnostmi na celotnem območju povodja reke Mure.S skupno strategijo učinkovitih meril in ukrepov na čezmejnem območju vodonosnika reke Mure se bo okrepilo splošno zdravstveno stanje ljudi.Na osnovi in s pomočjo rezultatov projekta bo vzpostavljeno sodelovanje med različnimi deležniki , začenši z upravnimi, strokovnimi, nevladnimi, gospodarskimi, socialno ekonomskimi in političnimi na čezmejnem območju vodonosnika reke Mure. 73 Eine Chancengleichheit wird durch die gemeinsamen Aktivitäten im Murtalaquifer hinsichtlich der Nutzung und der Nutzungseinschränkungen aufgrund des Grundwasserschutzes erreicht. Die Gesundheit der Menschen wird durch eine gemeinsame Strategie mit effektiveren Maßnahmen im grenzüberschreitenden Mur-Aquifer verbessert. Kooperationen entstehen aufgrund der Projektergebnisse auf unterschiedlichen Ebenen von der Administration, Wissenschaft, Experten, Fachleuten bis hin zu ökonomischen, sozialen und politischen Ebenen in der Grenzregion. 74 8. Trajnost rezultatov projekta / Nachhaltigkeit der Projektergebnisse Izpolniti za predložitev popolne vloge. / Füllen Sie zur Einreichung des vollständigen Antrags aus. Kaj se bo zgodilo po zaključku projekta? Razložite, kako boste ohranili rezultate v finančnem in organizacijskem smislu? Razvoj čezmejnega sistema obvladovanja onesnaževal podzemen vode je pomembno za doseganje visoke kakovosti podzemne vode, posledično tudi pitne vode, v prihodnosti.Po potrebi je treba za preučevane spojine uvesti ukrepe za zmanjšanje vplivov na živali in ljudi na najmanjšo možno mero. Prikazani ukrepi se lahko uporabijo za prihodnje probleme. Projekt bo okrepil obstoječo mreža udeležencev. Poleg tega se bo obrnil tudi na skupno znanstveno skupnost. Was wird geschehen, wenn das Projekt abgeschlossen ist? Erklären Sie, wie die Nachhaltigkeit in finanzieller und organisatorischer Hinsicht sichergestellt wird. Die Entwicklung einer grenzüberschreitenden Struktur zur Beobachtung von Schadstoffen in den Grundwasserkörpern ist wesentlich für eine dauerhafte Verbesserung der Grundwasserqualität zum Wohle der Menschen und muss in Zukunft angewendet werden. Wenn notwendig, müssen Maßnahmen für die untersuchten Stoffe getroffen werden, um die Auswirkungen auf Tiere und Menschen zu minimieren. Das bereits existierende Netzwerk der Teilnehmer wird durch das Projekt gestärkt. Zusätzlich wird die wissenschaftliche Gemeinschaft zusammenrücken. 75 9. Priloge / Anhänge Priloga 1 – Stroškovni načrt Priloga 2 – Kazalniki na ravni programa, prednostnih nalog in projekta Priloga 3 – Izjava vodilnega partnerja Priloga 4 – Izjava o partnerstvu Priloga 5 – Izjava o sofinanciranju (če potrebno) – zahteva se samo za vodilne partnerje oz. partnerje iz Avstrije Priloga 6 – Povzetek projekta Anhang 1 – Budget Anhang 2 – Indikatoren auf Programm-, Prioritäts- und Projektebene Anhang 3 – Erklärung des Lead Partners Anhang 4 – Erklärung der Partnerschaft Anhang 5 – Kofinanzierungserklärung (gegebenenfalls) – nur für den Lead Partner / Partner aus Österreich verlangt Anhang 6 – Zusammenfassung des Projektes 76 10. Kontrolni seznam / Checkliste Preden pošljete vlogo, prosimo, preverite tudi naslednje: Vloga je pripravljena v slovenskem in nemškem jeziku. Prijavnica je izpolnjena v celoti, izpolnjene so vse rubrike. Priloga 1 – Stroškovni načrt projekta je izpolnjen in priložen. Priloga 2 – Kazalniki so vpisani in priloženi. Priloga 3 – Izjava vodilnega partnerja je izpolnjena, podpisana s strani zakonitega zastopnika in priložena. Priloga 4 – Izjava o partnerstvu je izpolnjena, podpisali so jo zakoniti zastopniki partnerjev v projektu in vodilnega partnerja. Priložena je za vsakega od partnerjev v projektu. Priloga 5 – Izjava o sofinanciranju je podpisana in priložena (zahteva se samo za vodilne partnerje oz. partnerje iz Avstrije v primeru, da javno sofinanciranje zagotavljajo institucije, ki niso partnerji v projektu). Posamezni partner v projektu predloži svojo(e) izjavo(e) o sofinanciranju. Priloga 6 – Povzetek projekta je izpolnjen v angleščini in priložen Prijavnica, vključno s prilogami, je pripravljena v enem izvirniku. Elektronska različica je pripravljena in je enaka tiskanemu izvirniku, vključene so skenirane priloge. Zaprošeni znesek sredstev ESRR je višji od 30.000 EUR. Projekt bo izveden najkasneje do 31. marca 2015. Prüfen Sie vor dem Einreichen des Antrags bitte die folgenden Punkte: Antrag wurde zweisprachig erstellt. Das Antragsformular einschließlich aller Abschnitte wurde vollständig ausgefüllt. Anhang 1 – Budget wurde ausgefüllt und liegt bei. Anhang 2 – Indikatoren wurde ausgefüllt und liegt bei. Anhang 3 – Erklärung des Lead Partner wurde ausgefüllt, vom zeichnungsberechtigten Vertreter unterzeichnet und liegt bei. Anhang 4 – Erklärung der Partnerschaft wurde für jeden Projektpartner ausgefüllt, von den zeichnungsberechtigten Vertretern der Projektpartner und des Lead Partners unterzeichnet und liegt bei. Anhang 5 – Kofinanzierungserklärung wurde unterzeichnet und liegt bei (wird nur für Leadpartner bzw. Partner aus Österreich verlangt falls eine öffentliche Kofinanzierung von Organisationen sichergestellt wird, die nicht als Partner am Projekt beteiligt sind). Jeder Projektpartner legt seine Kofinanzierungserklärung(en) bei. Anhang 6 – Zusammenfassung des Projekts ist auf Englisch vorbereitet und liegt bei. Das Antragsformular einschließlich aller Anhänge wurde in einem Original erstellt. Es wurde eine elektronische Version erstellt, die mit dem gedruckten Original ident ist, einschließlich von Scans aller Anhängen. Die beantragten EFRE-Mittel müssen mindestens 30.000 Euro betragen. Das Projekt wird spätestens bis zum 31. März 2015 implementiert. 77