Prijavnica_Antragsformular_MURMAN

Werbung
2. JR OP SI-AT 2007-2013 / 2. OA OP SI-AT 2007-2013
0
Cilj 3 Evropsko teritorialno sodelovanje / Ziel 3 Europäische Territoriale Zusammenarbeit
Operativni program Slovenija–Avstrija 2007-2013
Operationelles Programm Slowenien–Österreich 2007-2013
PRIJAVNICA / ANTRAGSFORMULAR
Akronim projekta / Kurztitel des Projektes:
MURMAN
Izpolni Skupni tehnični sekretariat / Wird eingetragen vom Gemeinsamen Technischen Sekretariat
Osnutek projekta / Projektentwurf
Datum prejema / Eingangsdatum:
Podpis / Unterschrift:
Vloga / Antrag
Datum prejema / Eingangsdatum:
Podpis / Unterschrift:
Potrditev / Bestätigung
Datum: / Datum:
Podpis / Unterschrift:
Legenda
Legende
za vpisovanje besedila / ausfüllen
za izbrati/označiti / Option
markieren/auswählen
Za predložitev osnutka projekta izpolnite samo posebej označena poglavja in točke.
Za predložitev vloge izpolnite prijavnico v celoti.
Zur Einreichung des Projektentwurfs füllen Sie nur die markierten Kapitel und Punkte aus.
Zur Einreichung des Antrags füllen Sie das Antragsformular vollständig aus.
2
IZJAVA ZAKONITEGA ZASTOPNIKA VODILNEGA PARTNERJA / AUSSAGE DES
ZEICHNUNGSBERECHTIGTEN VERTRETERS DES LEAD PARTNERS
Ime in priimek / Name:
Zora Levačić, dr. med., spec.
Položaj / Stellung:
Direktorica/Direktorin
Podpisani-a potrjujem, da so vse informacije v prijavnici točne. Uradno veljavna različica teksta je: /
Ich, die Unterschriebene, versichere, dass alle Angaben in diesem Antragsformular richtig und
vollständig sind. Die offiziell gültige Sprachvariante des Textes ist:
X
slovenska / Slowenisch
nemška / Deutsch
Podpis / Unterschrift:
Kraj in datum / Ort und Datum: Maribor, 13.12.2010
Žig / Stempel:
3
1. Splošne informacije / Allgemeine Informationen
Za osnutek projekta izpolnite celotno točko 1. / Zur Einreichung des Projektentwurfs füllen Sie das
gesamte Kapitel 1 aus.
1.1 Naziv prijavitelja (vodilni partner) / Name des Projektantragstellers (Lead Partner):
Zavod za zdravstveno varstvo Maribor / Institut für öffentliche Gesundheit Marburg
1.2 Naslov projekta / Projekttitel:
Največ 200 znakov, vključno s presledki
Skupno trajnostno upravljanje sistema javne oskrbe s pitno vodo na čez mejnem območju Murske
doline
Max. 200 Anschläge einschließlich Leerzeichen
Gemeinschaftliches nachhaltiges Management von Trinkwasserversorgungssystemen im
grenzüberschreitenden Mur Einzugsgebiet
1.3 Akronim / Kurztitel:
Največ 25 znakov, vključno s presledki / max. 25 Anschläge einschließlich Leerzeichen
MURMAN
1.4 Prednostna naloga in področja dejavnosti, obravnavana v projektu / Priorität und von dem
Projekt betroffene Aktivitätsbereiche:
Označite ustrezna polja. Izberite le eno prednostno nalogo. Projekt se lahko nanaša na več področij
dejavnosti v okviru prednostne naloge. Izberite tisto/a področje/a dejavnosti, s katerim/i je vaš
projekt najbolj povezan. / Entsprechende Felder markieren. Bitte nur eine Priorität wählen. Das
Projekt kann innerhalb der Priorität mit mehreren Aktivitätsbereichen zusammenhängen. Wählen Sie
den/die Aktivitätsbereich(e), zu dem/denen Ihr Projekt am besten passt.
Označiti /
Opis
markieren
Beschreibung
Prednostna naloga 1:
Konkurenčnost, znanje in gospodarsko
sodelovanje
Področja dejavnosti:
Razvoj malih in srednje velikih podjetij (MSP)
Turizem
Priorität 1:
Wettbewerbsfähigkeit, Wissen und
wirtschaftliche Zusammenarbeit
Aktivitätsbereiche
KMU-Entwicklung
Tourismus
Rahmenbedingungen für eine wissensbasierte
Wirtschaft
Thematische Stärkenfelder
Priorität 2:
Nachhaltige und ausgeglichene Entwicklung
Aktivitätsbereiche
Verwaltung natürlicher Ressourcen
Umwelt und Energie
Städtische und Regionale Entwicklung
Soziale und kulturelle Entwicklung
Okolje za na znanju temelječe gospodarstvo
X
X
X
Tematska prednostna področja
Prednostna naloga 2:
Trajnostni in skladen razvoj
Področja dejavnosti:
Upravljanje z naravnimi viri
Okolje in energija
Razvoj naselij in regionalni razvoj
Socialni in kulturni razvoj
4
2. Vsebina projekta / Projektinhalt
Za osnutek projekta izpolnite celotno točko 2. / Zur Einreichung des Projektentwurfs füllen Sie das
gesamte Kapitel 2 aus.
2.1 Utemeljitev projekta / Projektbegründung:
(največ 2 strani, pisava 11 / max. 2 Seiten, Schriftgrad 11)
Zakaj predlagate projekt? Opišite trenutne razmere na območju, probleme in potrebe, ki jih bo projekt
obravnaval. Opišite ciljne skupine projekta in njihove potrebe. Navedite koristnike projekta.
Voda je naravni vir, ki je življenjskega pomena za obstoj in razvoj življenja na našem planetu. Njen
pomen iz dneva v dan narašča. Zaradi vse močnejših in bolj raznolikih vplivov človekovih dejavnosti,
kakor so urbanizacija, promet, kmetijstvo, industrija, energetika in turizem, je voda vse bolj
izpostavljena negativnim posledicam teh dejavnosti. Poleg tega analize trendov posameznih podnebnih
parametrov, izvedene v zadnjih letih, kažejo, da bodo učinki podnebnih sprememb še naprej negativno
vplivali na količino in kemijsko sestavo podzemne vode v območju Murtal (Slika 1). Zaradi dolgoročnih
trendov zniževanja letne količine padavin, trendov povečevanja letnih temperatur, daljših obdobij
vegetacije in manjšega števila dni s snežno odejo smo na območju regije Murtal in Dravskega polja v
Sloveniji opazili postopno zniževanje ravni podzemne vode (1). To znižanje ravni podzemne vode ne
pomeni le znižanja količin vode, temveč tudi posledično povečanje koncentracije posameznih
onesnaževal v podzemni vodi. Prizadevati si moramo za doseganje dobrega stanja vode v vsakem
posameznem vodnem telesu. Ukrepi za površinske vode in podzemno vodo istega ekološkega,
hidrološkega in hidrogeološkega sistema morajo biti prilagojeni.
Slika 1: Podzemna voda v vodonosniku Murtal kot čezmejni vir čezmejne regije.
5
Vodonosnik v dolini Murtal (Leibnitzer Feld, Unteres Murtal, Pomurska) je velikega pomena za oskrbo
s pitno vodo iz virov podzemne vode. Ravni koncentracije vsebnosti nitratov v podzemni vodi
območja porečja Mure se gibljejo okrog 50 mg/l NO3, obstajajo pa jasno vidni naraščajoči trendi (50
mg/l NO3 je mejna vrednost, ki jo je določila Svetovna zdravstvena organizacija – WHO, in ne
predstavlja tveganja za zdravje odraslega prebivalstva, medtem ko so nižje koncentracije še vedno
nesprejemljive za populacijo otrok do treh let starosti). Ravni koncentracije nekaterih pesticidov
presegajo dovoljeno vrednost 0,1 µg/l, ki jo je sprejela direktiva o pitni vodi (98/83/ES).
Vlada Štajerske je v sodelovanju z upravo, kmetijsko zbornico, svetovalno skupino za okolje in
znanstveniki povzela potrebne dejavnosti za zagotavljanje kakovosti podzemne vode za oskrbo s
pitno vodo v »Akcijskem programu za zaščito podzemne vode« (2). Skupni projekt, ki ga je uvedla
vlada Štajerske (3), je opredelil ukrepe v kmetijstvu za zaščito podzemne vode v vodonosniku Murtal,
od Gradca (Graz) do Radgonskih toplic (Bad Radkersburg), na podlagi poskusov in rezultatov
numeričnega modeliranja. Zaradi posledic povečevanja koncentracije nitratov v podzemni vodi je bilo
leta 1987 uvedeno kmetijsko testno polje v Wagni (blizu Lipnice/Leibnitz, Južna Štajerska). Od leta
1991 se na ograjeni lizimetrski postaji raziskujejo procesi gibanja vode, dušika in pesticidov skozi tla
in nenasičeno območje v sistem podzemne vode. Leta 2004 je bila postavljena lizimetrska postaja na
Teznem (Dravsko polje blizu Maribora, Slovenija) za pridobivanje lokalnih izmerjenih parametrov za
modeliranje pretoka vode in prenosa topljenca (pesticidov in dušika) v nenasičenem območju.
Leta 2008 je bil sprejet strateški program Mestne občine Maribor »OPVO / Občinski program varstva
okolja Mestne občine Maribor za obdobje 2008-2013«. Za doseganje strateških ciljev (4) so bili na
koncu opredeljeni operativni cilji. Medtem ko je bil pilotni program ukrepov za zmanjšanje
onesnaženosti pitne vode s kemijskimi onesnaževali na območju Maribora pri oskrbi s pitno vodo
izveden v obdobju 2007-2010 (1), je treba izkušnje pilotnega programa izvesti v dejanskih razmerah,
pripraviti sistemske rešitve in dokumente za zagotovitev dobrega kemijskega in količinskega stanja
podzemne vode kot vira pitne vode.
Gospodarjenje z vodami, ki se uporabljajo kot vir pitne vode v čezmejnih regijah na ravni NUTS 3,
»Podravski«, »Pomurski«, »Oststeiermark« in »West- und Südsteiermark«, obsega uravnoteženo in
trajnostno gospodarjenje z vodami na podlagi njihovih naravnih lastnosti, posledic antropogenih
vplivov ter analiz pogojev in trendov na podlagi rezultatov spremljanja. Z geografskega vidika
predlagan projekt pokriva območje z več kot 350 000 prebivalci, ki se oskrbujejo z vodo, iz partnerske
regije Štajerske (250 000 ljudi) in Murske Sobote (100 000 ljudi). Z drugimi besedami, omenjena
populacija je pod pritiskom dolgoročno nesprejemljivih obremenitev podzemne vode, onesnažene z
nitrati in pesticidi. Rezultate spremljanja in raziskav iz različnih demonstracijskih kmetij in krajev
poskusov ter njihove posledice na ukrepe za zaščito podzemne vode je treba razširiti na
zainteresirane strani v regijah (prebivalce, kmetovalce, organizacije za oskrbo z vodo, upravo, javne
organe, ...)
Namen projekta je:
Vzpostaviti stalno obvladovanje kakovosti vodnih virov in podzemne vode (5) v sodelovanju med
upravo, organizacijami za oskrbo z vodo in zainteresiranimi stranmi za zaščito kakovosti in količine
podzemne vode kot vira pitne vode.
Izboljšati informacijski sistem za spremljanje količine in kemijskega stanja podzemne vode, vodnih
tokov in tal, ki se bo uporabljal za celovito ocenjevanje stanja onesnaženosti.
V okviru projekta bomo obveščali in ozaveščali različne ciljne skupine javnosti na podlagi pridobljenih
– in končnih rezultatov projekta, da se izboljša prepoznavanje ranljivosti vodovarstvenega območja in
prilagodi uporaba vodovarstvenih območij za zagotovitev dobrega stanja kakovosti podzemne vode.
Lokalne oblasti, organizacija za oskrbo z vodo in ljudje, ki živijo v porečju Mure in Drave, so zelo
zainteresirani za zmanjšanje ravni nitratov in pesticidov v pitni vodi, kar pomeni izboljšanje kakovosti
pitne vode, tako da ne bo predstavljala tveganja za zdravje ljudi.
Ključni cilj projekta je oblikovati strategije in ukrepe za obvladovanje tveganja, ki bodo v obliki
operativnih dokumentov vključeni v strateške dokumente lokalnega organa. Bistvo strategije in
ukrepov za obvladovanje tveganja je skupno trajnostno gospodarjenje v celotni regiji, ki ne bo vodilo
6
do dodatnih socialno-ekonomskih problemov, da se prilagodijo prakse kmetovanja za zmanjševanje
zahtev po obremenjevanju podzemne vode z nitrati in pesticidi ter za zagotavljanje gospodarskega
razvoja regije (5).
Glavni koristniki projekta so upravni organi, skupnosti, uporabniki pitne vode, organizacije za oskrbo z
vodo in organi za regionalno načrtovanje, Kmetijsko gozdarska zbornica, kmetovalci.
Warum schlagen Sie das Projekt vor? Beschreiben Sie die aktuelle Situation in der Region, die
Probleme und Bedürfnisse, die das Projekt lösen bzw. erfüllen wird. Beschreiben Sie die Zielgruppen
des Projekts und deren Bedürfnisse. Geben Sie die Begünstigten an.
Wasser ist eine natürliche Ressource, welche für die Existenz und die Entwicklung von Leben auf
unserem Planeten lebensnotwendig ist. Die Bedeutung von Wasser steigt von Tag zu Tag. Aufgrund
der stetig stärkeren und immer unterschiedlicheren Einflüsse der menschlichen Handlungen, wie
Urbanisierung, Verkehr, Landwirtschaft, Industrie, Energie und Tourismus, wird das Wasser immer
stärker den negativen Konsequenzen dieser Aktivitäten ausgesetzt. Außerdem zeigen Trendanalysen
von einzelnen Klimaparametern der letzten Jahre, dass die Effekte des Klimawandels die
quantitativen und chemischen Bedingungen des Grundwassers in der Murtal-Region (Abb. 1) immer
stärker negativ beeinflussen. Wegen der Langzeittrends in Richtung eines Sinkens der jährlichen
Niederschlagsmenge, einer Zunahme der Jahreslufttemperatur, einer längeren Vegetationsperiode
und einer geringeren Anzahl an Schneetagen im Jahr, wurde ein sukzessiver Abfall des
Grundwasserspiegels im Murtal und im Dravsko-Polje in Slowenien beobachtet (1). Das Sinken des
Grundwasserspiegels bedeutet nicht nur eine Abnahme der Wassermenge, sondern äußert sich auch
in einem Anstieg der Konzentration von einzelnen Schadstoffen im Grundwasser. Ziel aller
Bemühungen muss die Erreichung einer guten Wasserqualität in jedem einzelnen Wasserkörper sein.
Dazu müssen Maßnahmen in Oberflächen- und Grundwasser in Systemen mit vergleichbaren
ökologischen, hydrologischen und hydro-geologischen Voraussetzungen angepasst werden.
Abbildung 1: Der Grundwasseraquifer im Murtal als grenzüberschreitende Ressource in der Region.
7
Der Murtal-Aquifer (Leibnitzer Feld, Unteres Murtal, Pomurska) ist von hoher Bedeutung für die
Trinkwasserversorgung aus Grundwasserressourcen. Der Stickstoffgehalt des Grundwassers im
Mureinzugsgebiet liegt im Konzentrationsbereich um 50 mg/l NO3, mit einer eindeutig ansteigenden
Tendenz (50 mg/l NO3 ist der von der WHO definierte Grenzwert und stellt so keine gesundheitliche
Gefährdung für Erwachsene dar, während ein geringerer Konzentrationswert für Kinder unter drei
Jahren nicht mehr akzeptabel ist). Die Konzentration einzelner Pestizide liegt partiell über dem
Schwellenwert von 0,1 µg/l der Trinkwasserrichtlinie (98/83/EC).
In einer gemeinschaftlichen Arbeit zwischen der Behörde, der Landwirtschaftskammer,
Umweltberatern und Wissenschaftlern fasst die Steirische Landesregierung notwendige Aktivitäten
zur Sicherung der Grundwasserqualität zur Trinkwassernutzung in einem »Aktionsprogramm zum
Grundwasserschutz« zusammen (2). Ein Kooperationsprojekt, initiiert von der Steirischen
Landesregierung (3), bestimmte auf Basis von Experimenten und Modellergebnissen
landwirtschaftliche Maßnahmen zum Schutz des Grundwassers im Murtalaquifer von Graz bis Bad
Radkersburg. Als Konsequenz von steigenden Nitratkonzentrationen im Grundwasser wurde 1987 ein
landwirtschaftliches Versuchsfeld in Wagna (nahe Leibnitz, Südsteiermark) eingerichtet. Seit 1991
werden an einer integrierten Lysimeterstation die Prozesse der Wasser-, Stickstoff- und
Pestizidbewegung im Wasser durch die ungesättigte Zone bis ins Grundwassersystem untersucht.
2004 wurde die Lysimeterstation in Tezno (Dravsko Polje nahe Marburg, Slowenien) errichtet, um
Parameter auf lokaler Ebene für die Modellierung des Wasserflusses und des Stofftransports
(Pestizide und Stickstoff) in der ungesättigten Zone zu bestimmen. Im Jahr 2008 wurde das StrategieProgramm der Stadtgemeinde Marburg »OPVO/Umweltschutzprogramm der Stadtgemeinde
Marburg für die Periode 2008-2013« beschlossen. Zur Erreichung der strategischen Ziele (4) wurden
schließlich operative Ziele definiert. Im Zuge des Pilotprogramms zur Reduktion der Belastung des
Trinkwassers durch chemische Verunreinigung in der Region Marburg in den Jahren 2007-2010 (1)
wurden umfassende Erfahrungen gewonnen, die in die reale Bewirtschaftung, in Systemlösungen
und in Richtlinien übergeführt werden müssen um den guten chemischen und mengenmäßigen
Zustand des Grundwassers als Quelle des Trinkwassers zu sichern.
Das Management von Wasser, welches als Trinkwasserressource in der grenzüberschreitenden
NUTS 3-Region mit »Podravska, Pomurska, Oststeiermark und West- und Südsteiermark« dient,
beinhaltet eine ausgewogene und nachhaltige Bewirtschaftung auf der Basis ihrer natürlichen
Charakteristik, Auswirkungen der menschlichen Einflüsse und Analysen von Bedingungen und Trends
aus Monitoring-Ergebnissen. Vom geographischen Blickwinkel betrachtet, erfasst das vorgeschlagene
Projekt mehr als 350.000 Menschen, welche in der steirischen Partner Region (250.000 Einwohner)
und in Murska Sobota (100.000 Einwohner) mit Trinkwasser versorgt werden. Mit anderen Worten,
die oben genannten Bewohner werden mit Nitrat- und Pestizid-belastetem Grundwasser
konfrontiert.
Monitoring- und Forschungsergebnisse zu den Auswirkungen von Maßnahmen zum
Grundwasserschutz von verschiedenen Demonstrationsgebieten und Versuchsflächen müssen an
regionale Stakeholder (Bewohner, Landwirte, Wasserversorger, Administration, öffentliche
Dienststellen, …) weitervermittelt werden.
Die Ziele des Projekts sind
 die Etablierung eines dauerhaften Wasserressourcen- und Grundwasser-Qualitätsmanagements
(5) in Kooperation zwischen Behörden, Wasserversorgern und Stakeholdern zum Schutz der
Qualität und Quantität von Grundwasser als Trinkwasserressource.
 die Verbesserung des Informationssystems zur Überwachung der Quantität und der chemischen
Zusätände des Grundwassers, der Fließgewässer und der Böden, was die zusammenfassende
Evaluierung des Verunreinigungsgrades unterstützen wird.
 Innerhalb des Projekts wird der Informationsstand und das Bewusstsein von den
unterschiedlichen Zielgruppen im Rahmen der Vorstellung und der Präsentation der Ergebnisse
verbessert werden, um auf die Gefahrenquellen in Wassereinzugsgebieten hinzuweisen. Die
Ausweisung von Wasserschongebieten zur Sicherung einer guten Grundwasserqualität ist
8
räumlich und inhaltlich abzustimmen. Für lokale Behörden, Wasserversorger und besonders von
Bewohnern des Mur- und Drau-Einzugsgebiets ist es von großem Interesse die Nitrat- und
Pestizidwerte im Trinkwasser zu senken, was eine Verbesserung der Trinkwasserqualität
bedeutet und somit das Gesundheitsrisiko senkt.
 Das
Hauptziel
des
Projekts
ist
die
Entwicklung
von
Strategieund
Risikomanagementmaßnahmen, welche als „Betriebsanleitungen“ in Strategiedokumenten von
lokalen Behörden inkludiert werden können. Das Wesentliche dieser Strategie- und
Risikomanagementmaßnahmen ist die gemeinsame Handhabung in der gesamten Region, um die
landwirtschaftlichen Praktiken zu adaptieren, sozioökonomische Probleme zu entschärfen, eine
gute Grundwasserqualität zu erreichen und zu sichern, sowie die wirtschaftliche Entwicklung der
Region zu fördern (5).
Die großen Nutznießer dieses Projekts sind die Administration, die Gemeinden, Trinkwassernutzer,
Wasserversorger und regionale Planungsbehörden, Land- und Forstwirtschaftskammern und auch
die Landwirte.
2.2 Cilji projekta / Ziele des Projektes:
(največ 1 stran, pisava 11 / max. 1 Seite, Schriftgrad 11)
Opredelite konkretne/merljive cilje projekta. Kaj želite doseči?
9
Namen projekta je prispevati k čezmejnemu (CB) ohranjanju vodnih virov, tal in zemlje ter promocija
njihove trajnostne rabe, tudi z vidika ocene dolgoročnih trendov posameznih parametrov podnebnih
sprememb. Projekt bo prispeval k ohranjanju vodnih virov in ohranjanju okolja.
Glavni cilj projekta je prispevati k trajnostnemu in uravnoteženemu razvoju količine in kakovosti
podzemne vode v čezmejni regiji Murtal z varovanjem in aktiviranjem regionalnih vodnih virov, tal in
prostora na področju celovitih okoljskih zadev ter izboljšanjem čezmejnega sodelovanja na lokalni in
regionalni ravni.
Posebni cilj projekta je izboljšati kakovost življenja in povezav med mestnimi in podeželskimi območji
v čezmejnih regijah na ravni NUTS 3: »Podravski«, »Pomurski«, »Oststeiermark« in »West- und
Südsteiermark«, kjer glavni vir pitne vode zagotavlja podzemna voda iz porečja Mure in Drave. Skupni
namen projekta je zagotoviti varno oskrbo s pitno vodo in dobro stanje podzemne vode kot vira pitne
vode v čezmejni regiji do leta 2015, ob upoštevanju okvirne direktive EU o vodi in direktive o pitni
vodi.
Posebni cilji projekta bodo:

Posebno pozornost je treba nameniti povečanju ozaveščenosti populacije (različnih
uporabnikov zemljišč, porabnikov pitne vode, ...) o zaščiti podzemne vode v regiji. Ob različnih
priložnostih bo organiziran prenos znanja o izvajanju ukrepov za zaščito virov podzemne vode v
čezmejni regiji na podlagi rezultatov tekočih raziskav, demonstracijskih zmogljivosti in
strokovnega znanja projektnih partnerjev. Glede na dejstvo, da glavne dele glav zajetja v vrtinah
za oskrbo z vodo uporablja kmetijstvo, je treba posvetiti posebno pozornost podeželskim
območjem. Vendar je potreben tudi prenos znanja o tehnoloških rešitvah za zaščito virov
podzemne vode za mestna območja, industrijske centre in transportne poti kot morebitne
onesnaževalce.

Doslej presoja vplivov scenarijev podnebnih sprememb na celovito gospodarjenje z vodami v
čezmejni regiji še ni bila pripravljena. Vire onesnaževanja (kakor so kmetijstvo, mestna območja,
industrijska območja in transportne poti) je treba kvantificirati in oceniti ustrezne emisijske
faktorje iz velikega števila različnih procesov. Uskladiti je treba popise emisij v regiji z namenom
izdelave celovitega popisa/katastra emisij z visoko ločljivostjo, ki je nepogrešljiv za izboljšanje
orodij za zanesljivo simulacijo prenosa onesnaževal v podzemni vodi za operativno uporabo.
Razviti je treba metode in smernice za obvladovanje tveganja za zaščito virov podzemne vode
za oskrbo s pitno vodo.
Okoljsko obnašanje pesticidov in ustreznih metabolitov v sistemih tla-rastlina-voda ni v celoti znano.
Raziskava z vzorčno uporabo pesticidov bentazona, kloridazona in terbutilazina, mezotriona in
metolaklora v lizimetrskih poskusih, ki simulirajo dobro kmetijsko prakso, se lahko uporabi kot
podlaga za oceno in obvladovanje tveganja v zvezi z uporabo podzemne vode za pitno vodo. Razen
tega bo zaščita tal kot neobnovljivega vira urejena z okvirno direktivo EU o tleh, kakor je predlagala
Evropska komisija leta 2006. Rezultati bodo zagotovili odgovore za določene talne vire regije Murtal.
Numerično modeliranje gibanja talne vode in izluževanja nitratov v podzemne vode v regionalnem
merilu je nepogrešljivo orodje za izpeljavo regionalno prilagojenih ukrepov. V nekaterih primerih
lahko upravljano bogatenje podzemne vode deluje kot pripomoček za vzdrževanje koncentracije
nitratov pod mejno vrednostjo 50 mg/l. Načrtovanje in razvoj prilagojenih programov ob upoštevanju
zahtev glede zaščite podzemne vode morata temeljiti na najsodobnejšem sklopljenem numeričnem
modeliranju. Za prikaz učinkovitosti izvajanja je treba na demonstracijskih zmogljivostih opraviti
spremljanje učinkov redčenja. Podatke spremljanja je treba uporabiti za povečanje kakovosti
napovedovanja pri sklopljenih numeričnih modelih.

Projekt bo prispeval k učinkovitemu celovitemu čezmejnemu ravnanju z okoljem in podprl
izboljšanje dostopnosti obmejnih regij ter uravnotežen prostorski in regionalni razvoj, vključno s
socialnimi vidiki različnih uporabnikov zemljišč. Sodelovanje med zainteresiranimi stranmi in
uradnimi organi je nujno za razširjanje projektnih rezultatov za učinkovito zaščito podzemne
vode in za zagotavljanje trajnostne rabe okoljskih virov.
10
Definieren Sie die konkreten/messbaren Ziele des Projektes. Was soll erreicht werden?
Die Ziele des Projekts sind die Beteiligung an einer grenzüberschreitenden Erhaltung von Wasser, Boden
und Raumressourcen und die Förderung ihrer nachhaltigen Nutzung auch hinsichtlich der Auswirkungen
des Klimawandels. Das Projekt wird zur Erhaltung der Wasserressourcen und der Erhaltung der Umwelt
beitragen.
Das Hauptziel des Projekts ist die Förderung einer nachhaltigen und ausgewogenen Entwicklung der
Grundwasserquantität und -qualität in der grenzüberschreitenden Murtalregion durch die Sicherung
und Belebung seiner regionalen Wasser-, Boden- und Raumressourcen in Hinblick auf eine ganzheitliche
Betrachtung der Umwelt und durch die Verbesserung der Qualität der grenzüberschreitenden
Kooperation auf lokaler und regionaler Ebene.
Die Verbesserung der Lebensqualität und die Zusammenführung der städtischen und ländlichen
Gebiete in den grenzüberschreitenden NUTS 3-Regionen »Podravska, Pomurska, Oststeiermark und
West- und Südsteiermark«, wo das Grundwasser aus dem Mur- und Draueinzugsgebiet die Hauptquelle
für die Trinkwassernutzung darstellt, sind ein spezielles Ziel des Projekts. Das Allgemeinziel ist die
Unterstützung einer sicheren Trinkwasserversorgung und die Herstellung eines guten Zustands des
Grundwassers als Trinkwasserressource in der Projektregion bis 2015, hinsichtlich der EU-WasserRahmenrichtlinie und der EU-Trinkwasserrichtlinie.
Besondere Ziele des Projekts sind:
 Das Hauptaugenmerk muss auf die Bewusstseinsstärkung der Bevölkerung (unterschiedliche
Landnutzer, Trinkwasserkonsumenten, …) hinsichtlich des Grundwasserschutzes in der Region
gerichtet werden. Möglichkeiten zum Wissenstransfer innerhalb der Region in Bezug auf eine
Implementierung von Maßnahmen zum Grundwasserschutz basierend auf den Ergebnissen
laufender Projekte, Versuchseinrichtungen und dem Expertenwissen von Projektpartnern werden
zu verschiedenen Terminen organisiert werden. Hinsichtlich der Tatsache, dass die HauptEinzugsgebiete der Wasserversorgungsbrunnen von der Landwirtschaft genutzt werden, wird der
Schwerpunkt auf ländliche Gebiete gelegt. Aber auch der Wissenstransfer von technologischen
Lösungen für städtische Gebiete, Industriezentren und die Transportwege von möglichen
Verschmutzern sind auch notwendig, um die Grundwasserressourcen zu schützen.
 Bisher wurde der Einfluss von Klimwandel-Szenarien auf das integrierte Wassermanagement in der
Region nicht untersucht. Verschmutzungsquellen (wie Landwirtschaft, Stadtgebiete,
Industriestandorte und Transportwege) müssen quantifiziert werden und die entsprechenden
Emissionsfaktoren von allen Wirkungsprozessen evaluiert werden. Die verfügbaren regionalen
Emissionsdaten müssen harmonisiert werden, damit ein hoch aufgelöster Emissionskataster
entwickelt werden kann um Werkzeuge für eine verlässliche Simulation der Verschmutzung im
Grundwasser zu schaffen. Es müssen Risikomanagement-Methoden und -Richtlinien entwickelt
werden, um das Grundwasser für die Trinkwasserversorgung zu schützen. Das Umweltverhalten
von Pestiziden und deren relevanten Metaboliten im System Boden-Pflanzen-Wasser wird bis jetzt
noch nicht genügend verstanden. Eine Untersuchung mit den ausgewählten Pestiziden Bentazon,
Chloridazon und Terbuthylazin in einem Lysimeter-Experiment bei einer Simulation mit guter
landwirtschaftlicher Praxis kann als Grundlage für ein Risikomanagement und einem Management
hinsichtlich der Verwendung von Grundwasser als Trinkwasser dienen. Den Schutz von Boden als
nicht regenerierbare Ressource in der EU-Bodenrahmenrichtlinie zu regulieren, wurde auch 2006
von der Europäischen Komission angedacht. Die numerische Modellierung der
Bodenwasserbewegung und des Nitrattransports ins Grundwasser auf regionaler Skala ist ein
unerlässliches Werkzeug zur Ableitung regional angepasster Maßnahmen. In manchen Fällen ist es
möglich, durch künstliche Grundwasseranreicherung die Nitratkonzentration im Grundwasser unter
dem Grenzwert von 50 mg/l zu halten. Die Planung und Konstruktion von geeigneten Anlagen zum
Grundwasserschutz basieren zurzeit auf einer Kopplung numerischer Modelle. Das Monitoring der
Verdünnungseffekte muss an Pilotanlagen durchgeführt werden, um die Effektivität der Anlage zu
zeigen. Beobachtungsdaten werden zur Verbesserung der Vorhersagequalität von gekoppelten
numerischen Modellen benötigt.
11

Das Projekt wird zu einem effizienten, integrierten, grenzüberschreitenden Umweltmanagement
beitragen. Es wird die Verbesserung der Zugänglichkeit der Grenzregionen und eine
ausgewogene räumliche und regionale Entwicklung, inklusive der sozialen Aspekte für die
unterschiedlichen Nutzer des Landes unterstützen. Die Kooperation zwischen den Stakeholdern
und offiziellen Behörden ist unabdingbar für die Umsetzung der Projektergebnisse in einen
effektiven Grundwasserschutz, um den nachhaltigen Nutzen der Umweltressource zu
gewährleisten.
2.3 Pričakovani neposredni učinki (outputi) / Erwartete Outputs:
(največ 2 strani, pisava 11 / max. 2 Seiten, Schriftgrad 11)
Opišite neposredne, merljive/oprijemljive neposredne učinke (outpute) projekta.
Podatkovna zbirka za pojasnjevanje distribucije škodljivih snovi v podzemni vodi: poleg tekočega
spremljanja je treba opraviti analizo kemijskega in ekološkega stanja podzemne vode v čezmejni regiji
na podlagi zahtev EU ter nacionalnih predpisov Avstrije in Slovenije, pa tudi analizo dolgoročnih
trendov posameznih parametrov podnebja. Mreže za spremljanje je treba izboljšati (lizimetrske
postaje, vrtine za spremljanje ravni in kakovosti podzemne vode) za analiziranje pritiskov na vodno
telo in ključnih onesnaževal ter tveganj glede kakovosti pitne vode za zdravje ljudi.
Smernice za obvladovanje tveganja za zaščito virov podzemne vode pred različnimi onesnaževali.
Na podlagi obstoječih podatkovnih zbirk in struktur za modeliranje je treba izdelati oceno
hidrometeoroloških in podnebnih dejavnikov, ki vplivajo na količino in kakovost podzemne vode. Na
podlagi obstoječega znanja in modelov bo izvedena celovita raziskava, da se odkrijejo interakcije med
podzemno vodo in ustreznimi odvisnimi ekosistemi v spreminjajočem se okolju. Za izboljšanje
ocenjevanja tveganj, ki vplivajo na kakovost podzemne vode, bodo razviti scenariji ob upoštevanju že
razvitih modelov, ki vključujejo interakcijo površinska voda – ekosistem – podzemna voda. Rezultati
bodo olajšali oblikovanje, izvajanje in ocenjevanje stroškovno učinkovitih ukrepov za zaščito
povezanih kopenskih ekosistemov, ki so odvisni od površinske in podzemne vode, ter zagotavljanje
obnavljanja podzemne vode visoke kakovosti v okviru okoljskih sprememb.
Razvoj orodij za uporabo numeričnega modeliranja kot sistemov za podporo odločanju pri izdelavi
učinkovitih ukrepov za zaščito okoljskih virov:
preučena bo prenosljivost procesno usmerjenih strategij modeliranja z lokalne ravni na modeliranje
vodnega pretoka in prenosa na regionalni ravni. Procese interakcije ozračje-rastlina-tla, nenasičenega
pretoka in prenosa, učinke kapilarnega vleka in tabelo območja nihajoče podzemne vode je treba
združiti
v
model
podzemne
vode
v
regijskem
merilu.
Okoljsko obnašanje izbranih pesticidov in ustreznih metabolitov v sistemih tla-rastlina-voda bo
raziskano z vzorčno uporabo pesticidov bentazona, kloridazona in terbutilazina v lizimetrskih
poskusih, ki simulirajo dobro kmetijsko prakso. Rezultat bo zagotovil informacije o distribuciji,
translokaciji, izluževanju v tleh, vnosu in metabolizmu v rastlinah, tleh in vodi. Zaradi nedavnega
dovoljenja za rabo teh pesticidov je na voljo samo omejeno znanje. To še posebno velja za raziskane
metabolite.
Kmetijska testna polja v Wagni (avstrijska Štajerska) in na Teznem (Slovenija) se lahko štejejo za
“demonstracijske kmetije”, kjer se na ravni kmetije izvajajo različni sistemi kmetovanja in načini
gojenja. Medtem ko se na Teznem opravlja “običajno kmetovanje”, se v Wagni sistem kmetovanja z
nizkim vnosom in klasičnim gojenjem primerja z ekološkim kmetovanjem in uporabo zemljišča kot
ekstenzivnega travinja. S pomočjo podatkov iz meritev ravnotežja vode in topljenca bomo
kmetovalcem razložili odvisnost izluževanja dušika v podzemne vode od vremena, tal, rastlin in
načina gojenja. Rezultati testnega polja v Wagni lahko služijo kot izmenjava izkušenj z slovenskimi
partnerji in kot primerjava na demonstracijskem polju Tezno. Izveden bo postopek umetnega
bogatenja podzemne vode kot pripomoček za zadrževanje koncentracije nitratov v podzemni vodi
pod mejno vrednostjo 50 mg/l. Kot vodni vir za bogatenje bo uporabljen lokalni vir podzemne vode,
kjer neposredna uporaba podzemne vode za oskrbo s pitno vodo zaradi izvajanja vodovarstvenega
12
območja ni možna. Rezultati spremljanja se bodo uporabili za ponovno umerjanje modela
prehodnega pretoka vode in prenosa kot orodja za napovedovanje učinkovitosti različnih scenarijev
bogatitve. Rezultati pilotne faze bodo pokazali, ali se lahko umetno bogatenje podzemne vode širše
uporablja za zagotavljanje oskrbe s pitno vodo.
Numerično modeliranje, potrjeno s podatki iz lizimera, se bo uporabilo za predstavitev vpliva
različnih scenarijev podnebnih sprememb in različnih načinov kmetovanja na količino in kakovost
podzemne vode. Povezava numeričnega modeliranja nenasičenega območja s pretokom in prenosom
podzemne vode v porečju Mure in Drave bo pokazala pomembnost združevanja znanja o celotnih
sistemih za razvijanje, prikazovanje in izvajanje ukrepov v kmetijstvu za zaščito podzemne vode
zaradi zagotavljanja količine in kakovosti podzemne vode v spreminjajočem se okolju.
Za razširjanje projektnih rezultatov na zainteresirane strani v čezmejni regiji je treba razviti spletni
informacijski sistem:
za to nalogo bo izdelana ustrezna spletna stran, hkrati pa se bo preučila možnost za njeno stalno
vzdrževanje v obliki spletne strukture projektnih partnerjev. S kmetovalci in izvajalci bodo izvedeni
tehnični sestanki, pripravljeni bodo znanstveni prispevki in brošure za znanstvenike, tehnike in
območne upravljavce, projektni rezultati in njihova uporabnost pa bodo razširjeni do največje možne
mere.
Sodelovanje med vladnimi organi, projektnimi partnerji in zainteresiranimi stranmi:
na podlagi čezmejnega sodelovanja in izmenjave strokovnih izkušenj bo pripravljen Program o
varnosti vode (WSP) in poglobljeni Načrt za upravljanje vodovarstvenega območja. Na podlagi analize
pritiskov na vodna telesa, ocene tveganja za najpomembnejša onesnaževala ter varnostne ocene in
ocene tveganja za okolje in zdravje ljudi bodo izdelani ukrepi za zaščito podzemne vode ob
upoštevanju stališč različnih uporabnikov zemljišč v regiji.
Beschreiben Sie unmittelbare, messbare/materielle Outputs des Projekts.
Eine Datenbank zur Interpretation der Verteilung von schädlichen Substanzen im Grundwasser:
Neben Analysen von chemischen und ökologischen Bedingungen im Grundwasser in der
grenzüberschreitenden Region nach den Vorgaben der EU und nationalen Vorschriften von
Österreich und Slowenien, werden Analysen von Langzeittrends einzelner Klimaparameter zusätzlich
zum laufenden Monitoring durchgeführt. Monitoring-Netzwerke (Lysimeter-Stationen, Piezometer
und Grundwasser-Qualitätsbeobachtungsmessstellen) müssen verbessert werden, um die
Belastungen für die Wasserkörper wie auch die Hauptschadstoffe und die Risiken für die
Trinkwasserqualität auf die menschliche Gesundheit zu analysieren.
Risikomanagement-Leitfaden zum Schutz der Grundwasserressourcen gegen diverse Schadstoffe:
Eine Beurteilung von hydro-meteorologischen und klimatischen Faktoren, welche die
Grundwasserquantität und -qualität beeinflussen, wird anhand existierender Datengrundlagen und
Modellstrukturen durchgeführt. Basierend auf dem bisherigen Wissensstand und den vorhandenen
Modellen, wird eine integrierte Forschung durchgeführt, um die Wechselwirkungen zwischen dem
Grundwasser und verlinkten Ökosystemen in einer veränderten Umwelt hervorzuheben. Es werden
Szenarien zur besseren Beurteilung der Beeinträchtigung des Grundwassers unter Berücksichtigung
der derzeit bestehenden Oberflächenwasser-Ökosystem-Grundwasser-Modelle entwickelt. Die
Ergebnisse werden die Formulierung, die Implementierung und die Beurteilung von kosteneffizienten
Maßnahmen erleichtern, welche die zusammenhängenden Oberflächenwasser- und GrundwasserÖkosysteme schützen und die hochqualitative Grundwassererneuerung im Zusammenhang mit
Umweltveränderungen absichern.
Entwicklung von Werkzeugen zur Nutzung von numerischen Modellen als Entscheidungsunterstützungssysteme, um effektive Maßnahmen zum Schutz der Umweltressourcen abzuleiten:
Die Übertragung von prozessorientierten Modellstrategien wird von der lokalen Skala zur
Wasserfluss- und Transportmodellierung auf regionaler Skala untersucht werden. Prozesse der
Atmosphären-Pflanzen-Boden-Wechselwirkung,
Durchfluss
und
Transportvorgänge
der
13
ungesättigten Zone und die Effekte im Kapillarsaum sowie des schwankenden Grundwasserspiegels
werden mit einem Grundwassermodel auf regionaler Ebene gekoppelt werden.
Das Umweltverhalten von ausgewählten Pestiziden und deren Metaboliten im System BodenPflanzen-Wasser wird durch Aufbringung von Bentazon, Chloridazon und Terbuthylazin in LysimeterExperimenten bei guter agrarwirtschaftlicher Praxis untersucht. Die Ergebnisse werden
Informationen über die Verteilung und Verlagerung im Boden, Aufnahme und Umwandlung in den
Pflanzen und Versickerung ins Grundwasser liefern. Derzeit sind noch wenige Studien über das
Verhalten dieser Pestizide in der Umwelt vorhanden. Dies gilt insbesondere für die Untersuchung der
entsprechenden Metaboliten.
Die landwirtschaftlichen Versuchsflächen in Wagna (Steiermark) und in Tezno (Slowenien) sollten als
„Demonstrationsfelder“ angesehen werden, wo unterschiedliche landwirtschaftliche Systeme auf
Betriebsebene angewendet werden. Während in Tezno eine „ortsübliche“ Bewirtschaftung getätigt
wird, wird in Wagna eine nach dem Pflanzenbedarf optimierte konventionelle Bewirtschaftung mit
einer organischen Bewirtschaftung sowie einer extensiven Grasland-Bewirtschaftung verglichen. Die
aufgezeichneten Daten zur Wasser- und Stoffbilanz werden dazu verwendet, den Landwirten die
Beziehungen zwischen der Stickstoffdüngung, der Grundwasserverhältnisse, dem Wetter, dem
Boden, den Pflanzen und der Bebauung zu erklären.
Eine Anlage zur künstlichen Grundwasseranreicherung wird als Instrument implementiert, welches es
ermöglicht, die Nitratkonzentration im Grundwasser unter dem Grenzwert von 50 mg/l zu halten.
Das Wasser zur Versickerung kommt aus einer lokalen Grundwasserressource, welches nicht direkt
zur Trinkwasserversorgung genutzt werden darf (die Einrichtung eines Grundwasserschutzgebietes
ist aufgrund vorliegender Nutzungen nicht möglich). Monitoringergebnisse werden dabei zur
Rekalibrierung eines instationären Wasserfluss- und Transportmodells verwendet, welches als
Werkzeug zur Vorhersage der Effizienz und der unterschiedlichen Versickerungsszenarien
angewendet wird. Ergebnisse in der Pilotphase werden zeigen, ob eine künstliche
Grundwasseranreicherung als verbreitetes Instrument zur Sicherung der Trinkwasserversorgung
eingesetzt werden kann.
Eine mit Lysimeterergebnissen validierte numerische Modellierung wird zur Visualisierung der
Einflüsse von zahlreichen Klimaszenarien und unterschiedlichen Bewirtschaftungstypen auf die
Grundwasserquantität und -qualität herangezogen. Die Kopplung eines numerischen Modells für die
ungesättigte Zone mit einem Grundwasserstofftransportmodell im Einzugsgebiet der Mur und der
Drau wird die Wichtigkeit von umfassenden Wissen über das Gesamtsystem hervorheben, welches
die Entwicklung, Ausführung und Implementierung von landwirtschaftlichen GrundwasserschutzMaßnahmen zur Sicherung der Grundwasserquantität und -qualität in einer veränderten Umwelt
darlegt.
Zur Vermittlung der Projektergebnisse an die Stakeholder der Grenzregion wird ein Web-basiertes
Informationssystem entwickelt:
Eine benutzerfreundliche Webseite wird für dieses Vorhaben erstellt und gleichzeitig die
Machbarkeit einer permanenten Einrichtung in den Web-Strukturen der Projektpartner geklärt. Es
werden Fachtreffen mit Landwirten und Betreibern stattfinden, wissenschaftliche Texte und
Broschüren für Wissenschaftler, Techniker und örtliche Behörden produziert. Eine möglichst weite
Veröffentlichung und Verbreitung der Projektergebnisse und ihrer Anwendungen ist geplant.
Kooperation zwischen Vertretern der Regierung, Projektpartnern und Stakeholdern:
Ein Qualitätssicherungsprogramm und ein sorgfältiger Management-Plan zur Wassersicherung
werden auf Basis von grenzüberschreitenden Kooperationen und einem Austausch von fachlichen
Erfahrungen erarbeitet. Basierend auf den Belastungsanalysen der Wasserkörper, wird eine
Risikobeurteilung von Hauptschadstoffen und eine Sicherheits- und Risikoevaluierung der Umwelt
und der Gesundheitsmaßnahmen zum Grundwasserschutz abgeleitet. Der Fokus liegt dabei auf den
unterschiedlichen Nutzern des Landes in der Region.
14
2.4 Uporaba neposrednih učinkov (outputov)/ Verwendung der Outputs:
(največ 2 strani, pisava 11 / max. 2 Seiten, Schriftgrad 11)
Razložite, kako se bodo uporabljali neposredni učinki (outputi), opisani v točki 2.3. Kdo jih bo
uporabljal (npr. ciljna skupina, partnerji projekta, drugi koristniki) in za kakšen namen?
Rezultati projekta se bodo uporabili za razumevanje postavitve interdisciplinarne strateške politike
rabe prostora in gospodarjenja z vodami za pripravo dveh ključnih dokumentov; in sicer Programa o
varnosti vode in Načrta za upravljanje vodovarstvenega območja, s katerima bomo izpolnili
obveznost glede zdravega stanja podzemne vode do leta 2015. Namen mejnikov projekta je tudi
priprava strokovne dokumentacije za proces informiranja po korakih in ozaveščanja različnih ciljnih
skupin, in sicer uporabnikov rezultatov projekta, v zvezi z integralnim upravljanjem vodovarstvenih
območij ter gospodarjenjem z vodami (površinsko in podzemno vodo) in tlemi kot naravnim virom.
Na področju kmetijstva se bo spodbujala ekološka pridelava hrane in uporaba pridelkov iz ekoloških
kmetij s poudarkom na uporabi lokalno proizvedenih dobrin. Različne metode kmetijske proizvodnje
bodo ocenjene z izračunavanjem “sledi” in predstavljene kmetijskim svetovalcem, kmetovalcem in
potrošnikom.
Rezultati projekta bodo vzpostavili čezmejno sodelovanje na različnih ravneh, od upravne in
raziskovalne, strokovne, nevladne, gospodarske, do socialne in politične ravni v čezmejni regiji. S
tem bomo prispevali k skupnemu razvoju in izboljšanju trajnostnega čezmejnega razvoja v najširšem
smislu. Spodbujali bomo tudi uporabo inovativnih tehnologij s področja ved o življenju,
hidrogeologije, trajnostnih tehnologij in procesov, informacijskih tehnik. Institucije in organizacije na
obeh straneh čezmejne regije bodo uporabljale primerjalne prednosti v zvezi s prenosi znanja in
uporabo zmogljivosti. Baza znanja na tem interdisciplinarnem tematskem področju se bo povečala.
Rezultati projekta bodo povečali konkurenčnost različnih sektorjev, kakor je kmetijstvo, turizem,
regionalna MSP, ekologija. Zlasti se bodo na čezmejno regijo razširile obstoječe eko-tehnološke
mreže.
Rezultati bodo krepili nekatere regionalne prednosti, kakor je ekološko kmetovanje in predelava
ekoloških proizvodov, trženje, oblikovanje novih regionalnih blagovnih znamk za organske proizvode
in živila.
Rezultati projekta bodo prispevali k čezmejnemu ohranjanju naravnih virov vode in tal, k promociji
njihove trajnostne rabe in tudi k učinkovitemu čezmejnemu ravnanju z okoljem. Rezultati projekta
bodo podprli izboljšanje dostopnosti obmejnih regij in spodbujali trajnostni in uravnotežen prostorski
in regionalni razvoj, zlasti v čezmejnem območju zaščite podzemnih voda. Rezultati bodo prispevali
tudi k izboljšanju povezav med mestnimi in podeželskimi območji.
Podrobnejši podatki o količini in ekološkemu stanju vodnih teles so potrebni za ugotavljanje trendov
in izdelavo ukrepov za izboljšanje podzemne vode kot vira pitne vode ter pripravo programa varne
oskrbe s pitno vodo. Dejstvo je, da se v obdobju od leta 1051 do 2007 čezmejna regija srečuje z
jasnimi trendi negativnih podnebnih sprememb, in sicer z znatnim povečanjem povprečnih letnih
temperatur, zmanjšanjem povprečne letne količine padavin, podaljšanjem obdobja vegetacije in
negativnim trendom vodnega ravnovesja. Ti robni pogoji in nenehno naraščanje pritiskov na rabo
prostora (nove prometne poti, industrijske cone, urbana območja,...) dodatno povečujejo ranljivost
vodovarstvenega območja. Nastajajo tudi nova onesnaževala, ki jih program spremljanja za zdaj še ne
zajema (ostanki zdravil,...). Ker je ogroženo zdravje ljudi, se pričakujejo tudi posamezna strožja
ključna merila v zvezi s kakovostjo pitne vode. S pomočjo analiz vseh teh interdisciplinarnih pritiskov
in trendov se bodo pripravile večsektorske strokovne podlage, ki se bodo uporabile za pripravo
programa varne oskrbe s pitno vodo in načrta gospodarjenja z vodovarstvenim območjem.
Rezultati se bodo uporabili za večslojno obveščanje in ozaveščanje različnih ciljnih skupin javnosti o
pomembnosti zdrave pitne vode in seznanjanje posameznikov, kako lahko kot uporabniki območja
prispevajo h količini in kakovosti podzemne vode. Konkretno se bodo rezultati uporabljali za
ozaveščanje kmetijskih subjektov, ki predstavljajo enega od največjih pritiskov na vodovarstvenem
15
območju. Rezultati se bodo uporabljali tudi za ozaveščanje o pomembnosti racionalne rabe vode in
varčevanja z vodo, ker smo zaradi vplivov podnebnih sprememb in stopnjevanja suhih obdobij v tej
čezmejni regiji ponovno zabeležili očiten trend zniževanja ravni podzemnih voda kot virov pitne vode.
Rezultat organizacije mednarodne strokovne konference bo najsodobnejša analiza na tem
interdisciplinarnem področju, izmenjava izkušenj in dobre prakse ter vzpostavitev mreženja
znanstvenih, strokovnih, upravnih in nevladnih organizacij širšega območja.
Rezultate bodo uporabljale različne ciljne skupine, in sicer:
lokalne skupnosti, ki ležijo na vodovarstvenih območjih čezmejne regije,
lokalne skupnosti, katerih prebivalci se oskrbujejo iz teh vodnih sistemov,
upravni organi, odgovorni za upravne postopke izdajanja dovoljenj za posege v prostor v različnih
fazah upravnih postopkov (od faze načrtovanja rabe prostora do končne faze izdajanja gradbenih
dovoljenj);
upravni organi, odgovorni za pripravo različnih tematskih strateških razvojnih programov
(nacionalne, regionalne, lokalne strategije transporta, turizma, energetike, kmetijstva,...);
pristojni politični organi (regionalni in lokalni parlamenti);
uporabniki vodovarstvenih območij, ki izvajajo različne dejavnosti (kmetijstvo, turizem, transport,
energetika, naselja,...);
direktorji sistemov za oskrbo z vodo;
raziskovalne institucije, univerze ter srednje šole tehnološke in poslovne usmeritve, institucije, ki
zastopajo gospodarske in socialne interese zaposlenih, delodajalci, občine, potrošniki pitne vode
(prebivalci, ekonomski subjekti, šole, medicinski centri,...), nevladne okoljske organizacije.
Rezultati projekta se bodo uporabljali za razumevanje postavitve interdisciplinarne strateške politike
metod rabe prostora in gospodarjenja z vodami za pripravo dveh ključnih dokumentov; in sicer
programa oskrbe z varno pitno vodo in načrta za upravljanje vodovarstvenih območij, pri čemer
bomo predpisano dobro stanje podzemnih voda dosegli do leta 2015. Namen faznih rezultatov
projekta bo tudi priprava strokovnih podlag za postopno obveščanje in ozaveščanje različnih ciljnih
skupin javnosti, in sicer uporabnikov rezultatov projekta, v zvezi z integralnim upravljanjem
vodovarstvenih območij ter gospodarjenjem z vodami (površinsko in podzemno vodo) in tlemi kot
naravnimi viri.
Zato se bo spodbujala ekološka pridelava živil na primeru kmetijstva ter potrošnja proizvodov iz
ekoloških kmetij, tudi s poudarkom na lokalno pridelanih živilih.
Rezultati projekta bodo vzpostavili čezmejno sodelovanje na različnih ravneh, od upravne,
raziskovalne, strokovne, nevladne, gospodarske in socialne, do politične ravni v čezmejni regiji.
Prispevali bodo k skupnemu razvoju ali izboljšanju čezmejnega trajnostnega razvoja v najširšem
smislu.
Erklären Sie, wie die in 2.3 beschriebenen Ergebnisse verwendet werden. Wer wird diese verwenden
(z.B. Zielgruppe, Projektpartner oder sonstige Begünstigte) und wofür?
Die Projektergebnisse werden zum Aufbau des Verständnisses der Notwendigkeit eines multidisziplinären Strategieansatzes für die Entwicklung der Raumnutzung und des
Wassermanagements verwendet. Ziel ist dazu die Erstellung von zwei wichtigen Dokumenten: einem
Wassersicherungsprogramms und einem gemeinschaftlichen Plan zur Abgrenzung und inhaltlichen
Ausgestaltung von Wasserschutzgebieten mit verbindlichen Auflagen, deren Umsetzung bis 2015
eingeleitet wird. Der Sinn der Meilensteine im Projekt ist auch eine Anfertigung von fachlichen
Dokumenten für einen schrittweisen Informationsprozess und einhergehend eine Steigerung des
Bewusstseins von unterschiedlichen Zielgruppen, hauptsächlich der Nutzern der Projektergebnisse in
Bezug auf ein ganzheitliches Management von Wasserschutzgebieten und dem Wasser selbst (an der
Oberfläche und als Grundwasser) wie auch dem Boden als natürliche Ressource. Im
landwirtschaftlichen Bereich soll die organische Produktion und die Produkte von ökologischen
Betrieben mit Schwerpunkt auf lokal produzierten Gütern stärker forciert werden. Verschiedene
16
landwirtschaftliche Produktionsformen werden durch die Berechnung eines “Fußabdrucks” evaluiert
und die Ergebnisse landwirtschaftlichen Beratern, Landwirten und Konsumenten präsentiert.
Die Projektergebnisse werden grenzüberschreitende Kooperationen auf unterschiedlichen Ebenen
aufbauen, beginnend mit der Administrations-, der Forschungs-, Experten- und NGO- ebene sowie
auf der ökonomischen, sozialen und politischen Ebene in der Grenzregion.
So wird im Projekt der gemeinsame Fortschritt und die Verbesserung der grenzüberschreitenden
nachhaltigen Entwicklung im weitesten Sinn unterstützt. Durch das Projekt werden auch innovative
Technologien im Bereich der Umweltwissenschaften, Hydrogeologie, nachhaltiger Techniken und
Prozesse und in der Informationstechnik vorangetrieben. Den Institutionen und Organisationen auf
beiden Seiten der Grenze werden die relativen Vorteile in Bezug auf Wissenstransfer und
Anlagennutzung vermittelt. So wird auch die Wissensbasis in diesem multidiziplinären Themenfeld
erhöht. Die Ergebnisse dieses Projekts werden auch die Wettbewerbsfähigkeit verschiedener
Sektoren wie Landwirtschaft, Tourismus, regionale KMU’s und Ökologie erhöhen. Besonders das
bestehende Ökotechnologie-Netz wird in der Projektregion erweitert.
Die Resultate werden die spezifischen regionalen Stärken fördern, wie die biologische
Landwirtschaft, die Veredelung von biologischen Produkten, Marketing und die Erzeugung neuer
regionaler Marken von biologischen Produkten und Lebensmitteln unterstützen.
Die Forschungsergebnisse werden zu der transnationalen Erhaltung der natürlichen Ressourcen von
Wasser und Boden beisteuern und den nachhaltigen Nutzen fördern, sowie beim Management
dieser mitwirken. Außerdem werden Verbesserungen der Zugänglichkeit der Grenzregionen
unterstützt und die nachhaltige und ausgewogene räumliche und regionale Entwicklung besonders
der grenzüberschreitenden Grundwassereinzugsgebiete vorangetrieben. Außerdem kommt es zu
einer verbesserten Zusammenarbeit zwischen den städtischen und den ländlichen Gebieten.
Detailiertere Informationen über die Qualität und die ökologischen Bedingungen der Wasserkörper
sind für die Erstellung von Trends und die Erarbeitung von Maßnahmen zur Verbesserung der
Qualität des Grundwassers, das als Trinkwasser genutzt wird sowie für die Erreichung einer
Sicherheit in der Trinkwasserversorgung nötig. Tatsache ist, dass die Projektregion mit negativen
Auswirkungen durch den Klimawandel konfrontiert wird, nämlich mit einen signifikanten Anstieg der
Jahrestemperatur, einem Abfall der Jahresniederschlagsmenge, einer Verlängerung der
Vegetationsperiode und einem negativen Trend der Wasserbilanz (Periode 1951-2007). Diese
Randbedingungen und der stetig steigende Druck der räumlichen Nutzung (neue Verkehrswege,
Industriezonen, städtische Gebiete, …) erhöhen zusätzlich die Verwundbarkeit der
Wassereinzugsgebiete. Außerdem treten neue Schadstoffe (Medikamentenrückstände) auf, die in
den derzeitigen Monitoringprogrammen noch nicht erfasst sind. Seit die menschliche Gesundheit
gefährdet ist, werden auch strengere Schlüsselkriterien in Bezug auf die Trinkwasserqualität
erwartet. Die Auswertung dieser multi-disziplinären Kräfte und die Trendanalysen werden für die
Erarbeitung einer multisektoralen professionellen Datenbasis genutzt. Diese bildet die Grundlage für
die Entwicklung eines Programms zur Sicherung der Trinkwasserversorgung sowie zur Erarbeitung
von Managementplänen für Grundwasserschutzgebiete.
Die Ergebnisse sollen auf unterschiedlichen Ebenen informieren und Bewusstsein schaffen, sowie
verschiedenen Zielgruppen die Wichtigkeit von gesundem Trinkwasser näher bringen und
Erkenntnisse vermitteln, wie ein jeder zu einer guten Quantität und Qualität des Grundwassers
beitragen kann. Genaugenommen, soll dabei das Bewusstsein bei den landwirtschaftlichen
Aktivitäten
erhöht
werden,
welche
hier
die
größten
Belastungen
für
die
Grundwassereinzugsgebietegebiete darstellen. Außerdem soll die Wichtigkeit einer effektiven
Wassernutzung hervorgehoben werden, auch weil wegen des Klimaeinflusses und der Intensivierung
von Trockenperioden in der Region ein offensichtlicher Abfall des Grundwasserspiegels
aufgezeichnet wurde bzw. in Zukunft zu erwarten ist. Die Ergebnisse aus der Organisation einer
internationalen Fachkonferenz sollen den derzeitigen Zustand in diesem fächerübergreifenden Feld
dokumentieren, den Austausch von Erfahrungen und Praktiken, sowie ein Netzwerk von
17
Wissenschaftern, Experten, Verwaltung und nicht-staatlichen Organisationen in der Grenzregion
fördern.
Die Nutzer der Resultate werden aus unterschiedlichen Zielgruppen kommen, nämlich:
 Den Gemeinden in den Wasserschutzgebieten der grenzüberschreitenden Region
 Den Gemeinden und deren Einwohner, die aus diesen Wasserkörpern versorgt werden
 Den Verwaltungsbehörden, welche die Genehmigungen in allen Phasen des Prozesses erlassen
(von der Planungsphase der räumlichen Nutzung bis zum Endbescheid der Anlagen),
 Den Verwaltungsbehörden, die verschiedene thematische Strategieentwicklungsprogramme
schaffen (national, regional, lokale Transportstrategien, Tourismus, Energiewesen,
Landwirtschaft, …)
 Den zuständigen politischen Vertretern auf regionaler und lokaler Ebene
 Den unterschiedlichen Nutzern in den Wasserschutzgebieten (Landwirtschaft, Tourismus,
Transport, Energiewesen, Ortsansässige, …),
 Den Managern von Wasserversorgungssystemen
 Den Forschungsinstitutionen, Universitäten, technischen und wirtschaftlichen Hochschulen,
Arbeitnehmervertretern und Gewerkschaften, Arbeitnehmern, Gemeinden, Trinkwasserkonsumenten (Einwohner, Wirtschaftstreibende, Schulen, medizinische Einrichtungen, …),
Umweltorganisationen.
Die Ergebnisse aus dem Projekt sollen auch zum Verständnis der Erstellung von
fächerübergreifenden Strategien der räumlichen Nutzung und des Wassermanagements beitragen,
mit dem Ziel zwei Schlüsseldokumente zu erstellen, nämlich dem Programm zur Versorgung mit
hochwertigem Trinkwasser und einem Managementplan der Wassereinzugsgebiete. Dabei soll der
„gute Zustand“ des Grundwassers bis 2015 erreicht bzw. gesichert werden. Die Resultate der
einzelnen Projektphasen sollen auch eine Vorbereitung zur schrittweisen Informations und
Bewusstseinsschaffung der unterschiedlichen Zielgruppen darstellen: für ein ganzheitliches
Management von Wassereinzugsgebieten, dem Wasser (Oberflächenwasser und Grundwasser) selbst
und dem Boden als natürliche Ressource.
Dafür wird die ökologische Produktionen von Nahrungsmitteln vorangetrieben und die Konsumation
von ökologischen Produkten gefördert sowie ein Schwerpunkt auf regionale Produkte gelegt.
Die Projektergebnisse sollen auch helfen, Kooperationen auf unterschiedlichen Ebenen der
Administration, der Wissenschaft, von Experten und Fachleuten bis hin zu ökonomischen, sozialen
und politischen Ebenen in der Grenzregion aufzubauen.
Auch die gemeinsame Entwicklung und die Verbesserung der länderübergreifenden nachhaltigen
Entwicklung soll im weitesten Sinne unterstützt werden.
2.5 Prispevek projekta k ciljem programa / Beitrag des Projekts zu den Programmzielen
2.5.1 Označite prednostne cilje, h katerim bo prispeval vaš projekt. / Markieren Sie die vorrangigen
Ziele, zu denen Ihr Projekt beitragen wird.
Prednostna naloga 1: Konkurenčnost, znanje in gospodarsko sodelovanje / Priorität 1:
Wettbewerbsfähigkeit, Wissen und wirtschaftliche Zusammenarbeit
Označiti/
Cilji
Ziele
markieren
Podpora čezmejnega razvoja industrije in
sektorja malih in srednje velikih podjetij,
izboljšanje
njihove
konkurenčnosti
in
internacionalizacija dejavnosti
Prispevek k povečanju ravni čezmejnega
tehnološkega razvoja, inovativnosti in raziskav,
18
Unterstützung der grenzüberschreitenden
Entwicklung des industriellen und KMUSektors,
Verbesserung
von
dessen
Wettbewerbsfähigkeit
und
Internationalisierung seiner Aktivitäten
Beitrag zur Steigerung der grenzübergreifenden
Technologieentwicklung,
Innovation
und
s poudarkom na področjih, kjer je
usposobljenost največja
Forschung
mit
Schwerpunkt
auf
Kompetenzbereichen
Erhöhung des Fertigkeits- und Qualifikationsniveaus von Mitarbeitern und der Mobilität,
insbesondere
im
Hinblick
auf
grenzübergreifende Zusammenarbeit
Förderung des grenzübergreifenden Tourismus
durch Verbesserung der internationalen
Sichtbarkeit
und
Entwicklung
von
grenzübergreifenden Paketen und Zielen, um
Besucher aus Drittmärkten anzuziehen
Erhöhung der Wettbewerbsfähigkeit von
Geschäftsstandorten und der Nutzung von
Synergien im grenzübergreifenden Kontext
Stärkung des grenzübergreifenden integrierten
Ansatzes, insbesondere in ländlichen Gegenden
sowie Stärkung des Potentials in Bereich des
Fertigungsgewerbes,
Tourismus,
Landwirtschaft, Lebensmittelverarbeitung und
andere
Izboljšanje ravni znanja in usposobljenosti
zaposlenih ter mobilnost, predvsem z ozirom
na čezmejno sodelovanje
Pospeševanje razvoja čezmejnega turizma s
povečanjem mednarodne prepoznavnosti in
razvojem čezmejnih produktov in turističnih
destinacij, da bodo privlačnejši za turiste
tretjih trgov
Izboljšanje konkurenčnosti poslovnih lokacij
ter izkoriščanje sinergičnih učinkov v luči
čezmejnega sodelovanja
Krepitev čezmejnega povezovanja predvsem
na podeželskih območjih in njihovega
potenciala na področju predelovalne
industrije, turizma, kmetijstva, predelave
hrane in drugih
Prednostna naloga 2: Trajnostni in skladen razvoj / Priorität 2: Nachhaltige und ausgeglichene
Entwicklung
Označiti/
Cilji
Ziele
markieren
X
X
Prispevanje k čezmejnemu ohranjanju
naravnih virov in spodbujanju njihove
trajnostne rabe
Spodbujanje energetske učinkovitosti in
povečanje rabe obnovljivih virov energije
Prispevanje k učinkovitemu čezmejnemu
upravljanju okolja
X
Podpora izboljšanju dostopnosti mejnih
območij ter spodbujanje trajnostnega in
skladnega prostorskega in regionalnega
razvoja, vključno s socialnimi vidiki
X
Krepitev čezmejnega sodelovanja na lokalni in
regionalni ravni
Krepitev kulturne identitete in izkoriščanje
kulturnega potenciala obmejnih območij
X
Prispevanje k izboljšanju kakovosti življenja in
povezav med mesti in podeželjem
Beitrag zur grenzübergreifenden Erhaltung
natürlicher Ressourcen und Förderung ihrer
nachhaltigen Nutzung
Förderung von Energieeffizienz und Steigerung
der Nutzung erneuerbarer Energiequellen
Beitrag zu einem effizienten grenzüberschreitenden Umweltmanagement
Unterstützung
der
Verbesserung
der
Zugänglichkeit
der
Grenzregionen
und
Förderung nachhaltiger und ausgeglichener
räumlicher und regionaler Entwicklung,
einschließlich der sozialen Aspekte
Stärkung
der
grenzübergreifenden
Zusammenarbeit auf lokaler und regionaler
Ebene
Stärkung der kulturellen Identität und Nutzung
des Kulturpotentials von Grenzregionen
Beitrag zur Steigerung der Lebensqualität und
der Verbindungen zwischen städtischen und
ländlichen Gebieten
2.5.2 Dodana vrednost čezmejnega sodelovanja / Mehrwert der grenzübergreifenden
Zusammenarbeit
Opišite dodano vrednost, ki bo dosežena s čezmejnim sodelovanjem v primerjavi z obravnavanjem
tematike projekta zgolj v nacionalnih/regionalnih okvirih.
Vodonosnik doline reke Mure predstavlja čezmejni vir podzemne vode, ki po eni strani vzajemno
deluje s telesom površinske vode, po drugi strani pa predstavlja vir pitne vode za stotisoče ljudi v
Avstriji in Sloveniji.
19
Doslej so bili ukrepi za zaščito podzemne vode pripravljeni na podlagi nacionalnih zahtev in potreb
lokalnih organizacij za oskrbo z vodo. Pritiski, ki izhajajo iz učinkov podnebnih sprememb in
naraščajočega povpraševanja po vodi z visokimi standardi kakovosti, pa so privedli do potrebe po
zaščiti virov na ravni vodonosnika, na podlagi čezmejnega sodelovanja. Ukrepe je treba prilagoditi na
podlagi rezultatov skupnih raziskav o vplivu primerljivih sistemov rabe zemljišč na obeh straneh meje.
Podatkovne zbirke iz demonstracijskih kmetij in krajev poskusov v Avstriji in Sloveniji se bodo
uporabile za razvoj in uporabo strategij numeričnega modeliranja v obliki sistema za podporo
odločanju.
Rezultati spremljanja zmogljivosti za upravljano bogatenje vodonosnika v Avstriji bodo privedli do
povečanja zmožnosti napovedovanja numeričnega modeliranja. Strategije numeričnega modeliranja
in izkušnje z razvitimi orodji se lahko uporabljajo za načrtovanje dodatnih zmogljivosti za
zagotavljanje količine in kakovosti oskrbe s pitno vodo v čezmejni regiji.
Čezmejno izvajanje projekta bo usmerjalo regionalne organe in zainteresirane strani k skupnemu
standardu “najsodobnejše tehnike” – podlage za izvajanje ukrepov za zaščito okoljskih virov v
čezmejni regiji.
Beschreiben Sie im Vergleich zu rein nationalen/regionalen Problemlösungen, den durch die
grenzübergreifende Zusammenarbeit erzeugten Mehrwert.
Der Murtalaquifer stellt eine grenzüberschreitende Grundwasserressource dar, welche auf der einen
Seite mit den Oberflächengewässern interagiert und auf der anderen Seite als Trinkwasserressource
für hunderttausende von Menschen in Österreich und Slowenien dient. Bis jetzt leiteten sich die
Grundwasserschutzmaßnahmen auf der Basis von nationalen Anforderungen und den Bedürfnissen
der lokalen Wasserversorger ab.
Der Druck durch die Klimawandeleffekte und die erhöhten Anforderungen an die hohen
Qualitätsstandards des Trinkwassers führen zur Notwendigkeit, die Ressource auf der Ebene der
Aquifere über grenzüberschreitende Kooperationen zu schützen. Maßnahmen müssen über
gemeinsame Forschungsergebnisse hinsichtlich vergleichbarer Landnutzungssysteme auf beiden
Seiten abgestimmt werden. Die Datengrundlagen von Demonstrationsflächen und
Versuchsstandorten in Österreich und Slowenien werden für die Entwicklung und Anwendung von
numerischen Modellen als Entscheidungsunterstützungssysteme herangezogen.
Beobachtungsergebnisse einer künstlichen Grundwasseranreicherungsanlage in Österreich werden
zu einer Erhöhung der Vorhersagekraft von gekoppelten numerischen Modellen führen. Numerische
Modellansätze und Erfahrungen mit entwickelten Werkzeugen werden für die Planung weiterer
Anlagen benutzt, welche zur quantitativen und qualitativen Sicherung der Wasserversorgung in den
Grenzregionen genutzt werden.
Die grenzüberschreitende Implementierung des Projekts wird die regionalen Entscheidungsträger
und die Stakeholder auf einen gemeinsamen Standard führen – als Grundlage zur Implementierung
von Maßnahmen zur Sicherung der Umweltressourcen in der Grenzregion.
2.6 Načrtovane dejavnosti / Geplante Aktivitäten:
(največ 4 strani, pisava 11 / max. 4 Seiten, Schriftgrad 11)
V okvirček navedite glavne dejavnosti, ki jih je potrebno izvesti, da bi uresničili neposredne učinke,
opisane v točki 2.3. Za vsako glavno dejavnost navedite tudi, kateri projektni partnerji bodo vključeni
in kako. Navedite ali bo dejavnost izvajal projektni partner ali zunanji izvajalec ter kdo so končni
uporabniki. Če načrtujete študije, navedite njihove cilje in prispevek k realizaciji projekta. V tabelo
navedite aktivnosti po posameznih delovnih sklopih.
DS 1. Vodenje in koordinacija projekta
- DS 1./1 Koordinacija projektnih partnerjev pri vodenju 1. ZZV MB [organizacija]
poteka dela z organiziranjem in izvajanjem sestankov MOMS, IEI, STY [partnerji, ki vodijo
20
projektnih partnerjev na različnih ravneh v sodelovanju s delovne sklope] in
partnerji, ki vodijo delovne sklope, in vsemi projektnimi partnerji [udeležba]
partnerji.
vsi
projektni
- DS 1./2 Koordinacija interakcije med projektnimi partnerji 2. ZZV MB [organizacija]
in zainteresiranimi stranmi na različnih ravneh v sodelovanju MOMS, IEI, STY [partnerji, ki vodijo
s partnerji, ki vodijo delovne sklope.
delovne sklope] in vsi projektni
partnerji [udeležba]
- DS 1./3 Koordinacija in vzdrževanje stikov z mediji, 2. ZZV MB [organizacija]
koordinacija projektnega poročanja, koordinacija finančne MOMS, IEI, STY [partnerji, ki vodijo
ureditve projekta
delovne sklope] in vsi projektni
partnerji [udeležba]
DS 2. Obvladovanje tveganja
DS 2./4 Organizacija podatkovne zbirke za obvladovanje
tveganja glede količine in kakovosti podzemne vode z:
- DS 2./4./1 Razvoj in delovanjem virtualne podatkovne ZZV MB, IEI, STY, MOMS, UBA, MAFI,
zbirke iz obstoječih in dodatnih meritev za pojasnjevanje GSO, razvoj podatkovne zbirke v
distribucije škodljivih snovi v podzemni vodi; priprava sodelovanju z zunanjimi strokovnjaki
multikriterijske analize na podlagi ocenjevanja in
spremljanja ravni podzemne vode
- DS 2./4./2 Socialno-ekonomsko analizo prestrukturiranja
ali reorganizacije posameznih dejavnosti, ki se bo uporabila
kot podlaga za izvajanje ukrepov in spremljanje
učinkovitosti udejanjanja posameznih ukrepov
ZZV MB, IEI, STY, MOM, UBA, MAFI,
ocena socialno-ekonomskih razmer in
meril, najpomembnejša za uspešno
obvladovanje tveganja
- DS 2./4./3 Upravljanje dokazil o pritiskih in njihovem ZZV MB, IEI, STY, MAFI, GSO, WSMB,
vplivu na podzemno vodo in sisteme oskrbe s pitno vodo. WSMS, priprava WSP pri izvajanju
Opredelitev posamezne skupine onesnaževalcev in
posameznih onesnaževal v telesih podzemne vode
- DS 2./4./4 Oceno tveganja vplivov pritiskov na podzemno ZZV MB, STY, MOM, GSO, WSMB,
vodo in s tem pritiskov pitne vode na zdravje ljudi.
WSMS, Analiza tveganja sistema
oskrbe s pitno vodo v regijah WSMS,
WSMB in GSO.
- DS 2./4./5 Oceno različnih sistemov kmetijske proizvodnje STY, MAFI, ocena potreb
(klasični, integralni, ekološki) in izračunavanjem indeksa rekonstrukcijo kmetovanja
trajnostne proizvodnje ter razvojem različnih scenarijev za
uporabo območja s kmetijskimi zemljišči
za
DS 2./5 Izpeljava ukrepov za zmanjšanje vpliva STY in partnerji IEI, MAFI, UBA, GSO v
najpomembnejših pritiskov (uporaba območja posameznih sodelovanju z zunanjimi strokovnjaki
večjih in nevarnih uporabnikov VVO, kakor je kmetijstvo,
industrija, urbanizacija, turizem, promet,..), skupaj z merili
in programom za spreminjanje učinkov posameznih ukrepov
- DS 2./5./1 Ocena zmogljivosti za umetno upravljano
bogatenje podzemne vode kot orodij za zagotavljanje
oskrbe s pitno vodo v onesnaženih območjih ter priprava
smernic za obvladovanje tveganja za zaščito podzemnih
vodnih virov pred različnimi onesnaževali
- DS 2./5./2 Izvajanje sistemov spremljanja in izvedba
21
poskusov kot:
- DS 2./5./3 Delovanje demonstracijskih kmetij, krajev
poskusov in mrež za spremljanje podzemne vode
- DS 2./5./4 Lizimetrski poskusi o uporabi pesticidov v
kmetijstvu
- DS 2./5./5 Delovanje zmogljivosti za umetno bogatenje
Fluttendorf / Donnersdorf; spremljanje, model
DS 3. Določitev ukrepov
Numerično modeliranje kot orodje za podporo odločanju
- DS 3./1 Numerično modeliranje pretoka vode in prenosa
topljenca na interakcijo ozračje-tla-rastlina v različnih
merilih
- DS 3./2 Spajanje modeliranja pretoka in prenosa
nenasičenega območja in podzemne vode pri različnih
merilih na podlagi podatkovne zbirke za spremljanje
- DS 3./3 Razvoj orodij za uporabo numeričnega modeliranja
kot sistemov za podporo odločanju za izpeljavo učinkovitih
ukrepov za zaščito okoljskih virov
- DS 3./4 Izračuni scenarijev za napoved obnove kakovosti
podzemne vode in pronicajoče vode ob upoštevanju učinkov
podnebnih sprememb ter različnih spreminjajočih se
kmetijskih praks
- DS 3./5 Modeliranje vpliva umetnega bogatenja podzemne
vode na pretok podzemne vode in gibanje topljenca.
Uporaba spojenih modelov kot orodja za nadzor umetnega
bogatenja podzemne vode na različnih krajih v čezmejni
regiji.
STY v sodelovanju
strokovnjaki
z
zunanjimi
IEI, STY v sodelovanju z zunanjimi
strokovnjaki
IEI, STY, v sodelovanju z zunanjimi
strokovnjaki
GSO, v sodelovanju z zunanjimi
strokovnjaki
DS 4. Regionalno sodelovanje in razširjanje informacij
Razvoj spletnega informacijskega sistema za razširjanje
rezultatov projekta med zainteresirane strani v čezmejni
regiji
Delavnice in strokovni izleti
- DS 4./1 Delavnice o umetnem bogatenju podzemne vode
in strokovni izleti za ogled zmogljivosti.)
- DS 4./2 Izvajanje tematskih delavnic za različne ciljne
skupine (svetovalce, kmetovalce; predstavnike industrije;
predstavnike cestne, železniške infrastrukture in
infrastrukture za zračni promet; predstavnike univerz;
predstavnike mlajše generacije; predstavnike turistične
dejavnosti; politike; različne oddelke mestnih uprav,
potrošnike pitne vode; nevladne organizacije)
- DS 4./3 Priprava različnih brošuric in drugih gradiv,
organizacija “dni na terenu” in strokovnih izletov, zlasti za
tiste, ki so dejavno vključeni v kmetijstvo, in druge ciljne
skupine
- DS 4./4 Organizacija znanstvene konference
- DS 4./5 Oblikovanje platforme za oskrbo regije z vodo
22
ZZV MB, STY, IEI, MOMS, UBA, v
sodelovanju z zunanjimi strokovnjaki
GSO, WSMS, WSMB v sodelovanju z
zunanjimi strokovnjaki
ZZV MB, IEI, WSMS, MOMS, MAFI,
UBA, STY, GSO, v sodelovanju z
zunanjimi strokovnjaki
ZZV MB, IEI, WSMS, MOMS, MAFI,
UBA, STY, GSO, v sodelovanju z
zunanjimi strokovnjaki
ZZV MB, IEI, WSMS, MOMS, MAFI,
UBA, STY, GSO, v sodelovanju z
zunanjimi strokovnjaki
Za doseganje projektnega cilja – uveljavitve trajnostnega in uravnoteženega razvoja količine in
kakovosti podzemne vode v čezmejni regiji Murtal, da se doseže dobra kakovost za ohranjanje oskrbe
s pitno vodo za prihodnost v spreminjajočem se okolju – se lahko projektne dejavnosti povzamejo v 4
delovnih sklopih:
Vodenje in koordinacija projekta:
Razen koordinacije dela projektnih partnerjev bo glavna naloga koordinacija interakcije med
projektnimi partnerji, zunanjimi strokovnjaki, zainteresiranimi stranmi ter lokalnimi in regionalnimi
organi. Koordinacija in vzdrževanje stikov z mediji bo zelo pomembna za razširjanje rezultatov
projekta.
Obvladovanje tveganja:
Vire onesnaževanja (kakor so kmetijstvo, mestno območje, industrijska območja in transportne poti)
je treba kvantificirati in oceniti ustrezne emisijske faktorje iz velikega števila različnih procesov.
Uskladiti je treba popise emisij regije z namenom izdelave celovitega popisa/katastra emisij z visoko
ločljivostjo, ki je nepogrešljiv za izboljšanje orodij za zanesljivo simulacijo prenosa onesnaževal v
podzemni vodi za operativno uporabo. Razviti je treba metode in smernice za obvladovanje tveganja
in zaščito virov podzemne vode za oskrbo s pitno vodo.
Razvoj orodij in določitev ukrepov:
Raziskava obnašanja pesticidov in njihovih metabolitov v sistemih tla-rastlina-voda v lizimetrskih
poskusih, ki simulira dobro kmetijsko prakso, se lahko uporabi kot podlaga za razvoj modelov.
Modeliranje gibanja talne vode in izluževanja nitratov v podzemne vode v regionalnem merilu je
nepogrešljivo orodje za izdelavo regionalno prilagojenih ukrepov. Načrtovanje in razvoj prilagojenih
programov ob upoštevanju zahtev glede zaščite podzemne vode morata temeljiti na najsodobnejšem
sklopljenem numeričnem modeliranju. Za prikaz učinkovitosti izvajanja je treba na demonstracijskih
zmogljivostih opraviti spremljanje učinkov redčenja. Podatke spremljanja je treba uporabiti za
povečanje kakovosti napovedovanja pri sklopljenih numeričnih modelih.
Regionalno sodelovanje in razširjanje informacij:
Projekt bo prispeval k učinkovitemu celovitemu čezmejnemu ravnanju z okoljem in podprl izboljšanje
dostopnosti obmejnih regij ter uravnotežen prostorski in regionalni razvoj, vključno s socialnimi vidiki
različnih uporabnikov zemljišč. Sodelovanje med zainteresiranimi stranmi in uradnimi organi je nujno
za razširjanje projektnih rezultatov za učinkovito zaščito podzemne vode zaradi zagotavljanja
trajnostne rabe okoljskih virov.
Dejavnosti predlaganega projekta se lahko povzamejo v načrtu poteka dela, ki kaže interakcije med
različnimi delovnimi sklopi. Prikazan je v Sliki 2.
23
2010
Mur – aquifer
Groundwater
quantity and quality
2011
Cooperation &
Dissemination
Tools and
Measures
2013
Risk
Management
2012
2014
Mur – aquifer
Groundwater
quantity and quality
2015
Slika: 2. Potek dela in interakcije v projektu MURMAN
Delovni sklop/
Arbeitspaket
Začetek/
Beginn
Zaključek/
Abschluss
Dejavnosti v okviru
delovnega sklopa in
odgovorni partner /
Aktivitäten im
Rahmen des
Arbeitspakets und
verantwortliche
Partner
Doseženi neposredni
učinki ob zakjučku
projekta (načrtovana
vrednost) / Erreichte
Outputs am Abschluss
des Projekts (geplantes
Wert)
1. DS 1
Q1/201
1
Q4/2013
Realizacija projekta
134.492,60
2. DS 2
Q1/201
1
Q4/2013
Vodenje in
koordinacija
projekta –
ZZV MB, MOMS,
IEI, STY
Obvladovanje
tveganja –
ZZV MB, IEI, STY,
MOMS, UBA,
MAFI, GSO,
WSMB, WSMS
Podatkovna zbirka za
pojasnjevanje
distribucije škodljivih
snovi v podzemni
vodi, Smernice za
obvladovanje
tveganja za zaščito
virov podzemne vode
pred
različnimi
345.665,10
24
Skupni strošek
aktivnosti v okviru
delovnega
paketa/
Gesamtkosten der
Aktivitäten im
Rahmen des
Arbeitspakets
3. DS 3
Q2/201
1
Q4/2013
Določitev ukrepov
–
IEI, STY, GSO
4. DS 4
Q1/201
1
Q4/2013
Regionalno
sodelovanje
in
razširjanje
informacij
–
ZZV MB, IEI, STY,
MOMS,
UBA,
MAFI,
GSO,
WSMB, WSMS
onesnaževali
Razvoj
orodij
za
uporabo numeričnega
modeliranja
kot
sistemov za podporo
odločanju pri izdelavi
učinkovitih ukrepov
za zaščito okoljskih
virov
Za
razširjanje
projektnih rezultatov
na
zainteresirane
strani v čezmejni
regiji je treba razviti
spletni informacijski
sistem, Sodelovanje
med vladnimi organi,
projektnimi partnerji
in
zainteresiranimi
stranmi
477.744,70
334.743,60
Im Textfeld geben Sie die Hauptaktivitäten an, die durchgeführt werden müssen, um die im Punkt 2.3
beschriebene Ergebnisse (Outputs) zu erzielen. Für jede der Hauptaktivitäten geben sie an, von
welchen Partnern und wie sie umgesetzt wird. Geben Sie an, ob die Aktivität vom Projektpartner oder
von einem externen Experten ausgeführt wird und wer die Endbenutzer sind. Falls Sie Studien planen,
geben Sie deren Ziele und Beitrag zur Projektrealisation an. In der Tabelle sollen die Aktivitäten in die
Arbeitspakete gegliedert sein.
WP 1. Projekt Management and Koordination
- WP 1./1. Koordination der Projektpartner bei der 1. ZZV MB [Organisation]
Projektabwicklung durch die Organisation und Führung von MOMS, IEI, STY [Arbeitsgruppenleiter]
Projektpartnermeetings auf unterschiedlichen Ebenen in und allen Projektpartnern [Teilnahme]
Zusammenarbeit mit allen anderen Projektpartnern.
- WP 1./2. Koordination der Interaktion zwischen den 2. ZZV MB [Organisation]
Projektpartnern und Stakeholdern auf unterschiedlichen MOMS, IEI, STY [Arbeitsgruppenleiter]
Ebenen in Zusammenarbeit mit den Arbeitsgruppenleitern.
und allen Projektpartnern [Teilnahme]
- WP 1./3. Koordination und Erhaltung der Kontakte zu den 3. ZZVMB [Organisation]
Medien, Koordination von Projektberichten, Koordination MOMS, IEI, STY [Arbeitsgruppenleiter]
von finanziellen Angelegenheiten im Projekt.
und allen Projektpartnern [Teilnahme]
WP 2. Risiko Management
WP
2./1.
Organisation
der
Datenbasis
zur
Risikoabschätzung von Grundwasserquantität und -qualität
durch:
- WP 2./1./1 Entwicklung und Betrieb einer virtuellen
Datenbank von existierenden und neuen Messungen zur
Interpretation der Verteilung von schädlichen Substanzen
im Grundwasser; Vorbereitung von umfassenden Analysen
auf der Basis der Grundwasserbeobachtungen und
25
ZZV MB, IEI, STY, MOMS, UBA, MAFI,
GSO Datenbankentwicklung auf der
Basis von Kooperationen mit externen
Experten
-beurteilungen.
WP
2./1./2
Sozioökonomische
Analyse
von
Umstrukturierungen und Reorganisationen von einzelnen
Aktivitäten, welche als Basis für die Implementierung von
Maßnahmen dienen
ZZV MB, IEI, STY, MOMS, UBA, MAFI,
Evaluierung der sozio-ökonomischen
Bedingungen
und
Kriterien,
hauptverantwortlich
für
ein
erfolgreiches Risikomanagement.
- WP 2./1./3 Management des Nachweises von ZZV MB, IEI, STY, MAFI, GSO, WSMB,
Schadstoffen und deren Einfluss auf das Grundwasser und WSMS,
Erarbeitung
des
die Trinkwasserversorgungssysteme. Identifizierung von Wasserversorgungsplans
einzelnen Gruppen von Schadstoff-Ursachen und einzelnen
Schadstoffen auf die Grundwasserkörper.
- WP 2./1./4 Risikobewertung von Schadstoffeinflüssen auf ZZV MB, STY, MOMS, GSO, WSMB,
das Grundwasser und die Folgen für das Trinkwasser und WSMS,
Risikobeurteilung
von
die menschliche Gesundheit.
Trinkwasser
von
Wasserversorgungssystemen in den
Regionen.
- WP 2./1./5 Evaluierung von unterschiedlichen STY,
MAFI‚
Evaluierung
von
landwirtschaftlichen Produktionssystemen (Konventionell, Notwendigkeiten zur Restrukturierung
integriert und organisch) und Berechnung des der Landwirtschaft
Nachhaltigkeitsproduktionsindex und Entwicklung von
verschiedenen
Szenarien
der
Nutzung
von
landwirtschaftlichen Flächen.
WP 2./2. Erstellung von Maßnahmen zur Reduzierung der STY und Partner IEI, MAFI, UBA, GSO
Einflüsse der am stärksten negativ wirkenden Kräfte in Kooperationen mit externen
(besonders
hinsichtlich
der
Wasserversorgungs- Experten
unternehmen wie Landwirtschaft, Industrie, Urbanisierung,
Tourismus, Verkehr, …) zusammen mit den Kriterien und
dem Programm zur Änderung der Effekte einzelner
Maßnahmen.
- WP 2./2./1 Beurteilung von Anlagen zur künstlichen
Grundwasseranreicherung als Werkzeug zur Sicherung der
Trinkwasserversorgung in Gebieten mit erhöhtem
Grundwasserqualitätsrisiko
und
Vorbereitung
von
Richtlinien zum Risikomanagement zum Schutz der
Grundwasserressourcen vor diversen Schadstoffen.
- WP 2./2./2 Betrieb von Monitoringsystemen und
Durchführung von Experimenten .
- WP 2./2./3 Betrieb von Demonstrationsflächen,
Testgebieten und Grundwassermonitoring-Netzwerken.
- WP 2./2./4 Lysimeter Experimente mit Pestiziden in der
Landwirtschaft.
- WP 2./2./5 Betrieb einer Anlage zur künstlichen
Grundwasseranreicherung in Fluttendorf/Donnersdorf;
Monitoring, Modellerstellung
WP 3. Festlegung von Maßnahmen
Numerische Modellierung als Entscheidungsunterstützende STY in Kooperationen mit externen
Systeme
Experten
26
- WP 3./1 Numerische Modellierung von Wasserfluss- und
Stofftransport
in
den
Atmosphäre-Boden-PflanzenSystemen auf unterschiedlichen Skalen.
- WP 3./2 Kopplung eines Modells der ungesättigten Zone
mit einem Grundwasser- und Stofftransportmodell auf
unterschiedlichen Skalen, basierend auf den vorhandenen
Datengrundlagen.
- WP 3./3 Werkzeugentwicklung zur numerischen
Modellierung als Decision-Support-Systeme zur Ableitung
effektiver Maßnahmen zum Schutz der Umweltressourcen.
- WP 3./4 Szenarienentwicklung zur Vorhersage von
Grundwassererneuerung und Sickerwasserqualität in
Hinblick auf Klimawandeleffekte sowie Änderungen in den
landwirtschaftlichen Praktiken.
- WP 3./5 Modellierung der Einflüsse von künstlichen
Grundwasseranreicherungen auf den Grundwasserfluss und
den Stofftransport; Verwendung von gekoppelten Modellen
als
Werkzeug
zur
Kontrolle
von
künstlichen
Grundwasseranreicherungen an verschiedenen Stellen in
der Grenzregion.
IEI, STY in Kooperationen
externen Experten
mit
IEI, STY, in Kooperationen
externen Experten
mit
GSO, in Kooperationen mit externen
Experten
WP 4. Regionale Kooperation and Weitergabe
Entwicklung eines Web-basierten Informationssystems zur
Präsentation der Projektergebnisse vor Stakeholdern in der
länderübergreifenden Region.
Workshops und Exkursionen
- WP 4./1 Workshops und Exkursionen zu Anlagen mit
künstlicher Grundwasseranreicherung.
- WP 4./2 Durchführung von Fachworkshops mit
verschiedenen
Zielgruppen
(Berater,
Landwirte,
Repräsentanten der Industrie, Repräsentanten des
Straßenwesens,
Bahn
und
Luftinfrastruktur,
Universitätsvertreter, Jugendgruppen, Vertreter des
Tourismusbereichs, Politiker, Vertreter von Stadtbehören,
Trinkwasserkonsumenten, nicht staatliche Organisationen)
- WP 4./3 Vorbereitung von unterschiedlichen Broschüren
und anderen Informationsmaterialen, Organisation von
„Feldtagen“
und
Exkursionen,
besonders
für
landwirtschaftliche Vertreter und andere Zielgruppen
- WP 4./4 Organisation einer wissenschaftlichen Konferenz
- WP 4./5 Schaffung einer Plattform für alle
Wasserversorger in der Projektregion
27
ZZV, STY, IEI, MOMS, UBA, in
Kooperationen mit externen Experten
GSO, WSMS, WSMB in Kooperationen
mit externen Experten
ZZV, IEI, WSMS, MOMS, MAFI, UBA,
STY, GSO, in Kooperationen mit
externen Experten
ZZV, IEI, WSMS, MOMS, MAFI, UBA,
STY, GSO, in Kooperationen mit
externen Experten
ZZV, IEI, WSMS, MOMS, MAFI, UBA,
STY, GSO, in Kooperationen mit
externen Experten
Zur Erreichung der Projektziele – die Stärkung der nachhaltigen und ausgewogenen Entwicklung
einer guten Grundwasserquantität und -qualität im länderübergreifenden Murtal-Grundwasserleiter,
zur Erreichung einer guten Trinkwasserqualität für die Zukunft in einer sich verändernden Umwelt –
werden die Projektaktivitäten in vier Arbeitspaketen zusammengefasst:
Projekt Management and Koordination:
Neben der Koordination der Arbeiten der einzelnen Projektpartner wird die Hauptaufgabe in der
Koordination der Projektpartner, externen Experten, Stakeholder und lokalen wie regionalen
Behörden sein. Koordination und Erhaltung der Kontakte mit den Medien wird ein weiterer
Schwerpunkt sein, um die Projekt-Ergebnisse nach Außen zu kommunizieren.
Risiko Management:
Schadstoffquellen (wie die Landwirtschaft, städtische Gebiete, Industriestandorte und
Transportrouten) müssen quantifiziert und entsprechende Emissionsfaktoren von zahlreichen
Prozessen evaluiert werden. Die verfügbaren regionalen Emissionsuntersuchungen müssen
harmonisiert werden um einen integrierten, hoch aufgelösten Emissionskataster schaffen zu können.
Dieser bildet die Grundlage für die Entwicklung von Werkzeugen für eine zuverlässige Simulation des
Schadstofftransports im Grundwasser. Methoden und Richtlinien für ein Risikomanagement zum
Schutz der Grundwasserressourcen für Trinkwasserversorger müssen entwickelt werden.
Entwicklung von Werkzeugen und Festlegung von Maßnahmen:
Die Forschung über das Verhalten von Pestiziden und deren Metaboliten im System Boden-PflanzeWasser in Lysimeter-Experimenten mit guter landwirtschaftlicher Praxis dienen als Grundlage für die
Modellentwicklung. Die Modellierung des Bodenwassers und der Nitratversickerung in das
Grundwasser auf regionaler Ebene ist ein unumgängliches Werkzeug zur Bestimmung von regional
adaptierten Maßnahmen. Die Planung und Konstruktion von geeigneten Anlagen in Bezug auf
Grundwasserschutz basieren auf einer gekoppelten numerischen Modellierung. Die Überwachung
von Verdünnungseffekten durch künstliche Grundwasseranreicherung muss auf Pilotanlagen
durchgeführt werden, um deren Effektivität zu dokumentieren. Außerdem werden die Daten dazu
benutzt, die Vorhersagegenauigkeit von gekoppelten numerischen Modellen zu erhöhen.
Regionale Kooperation and Weitergabe:
Das Projekt wird zu einem effizienten, gesamtheitlichen, landerübergreifenden Umweltmanagement
beitragen und die Verbesserung des Zugangs der Grenzregion sowie die räumliche und regionale
Entwicklung unterstützen, inklusive der sozialen Aspekte der verschiedenen Landnutzer. Die
Kooperation zwischen Stakeholdern und offiziellen Behörden ist wesentlich für die Vermittlung der
Projektergebnisse hinsichtlich eines effektiven Grundwasserschutzes und zur nachhaltigen Sicherung
der Umweltressourcen.
Die Aktivitäten in diesem vorgeschlagenen Projekt werden in einem Arbeitsplan (Abbildung 2)
zusammengefasst dargestellt, worin auch die Wechselwirkungen zwischen den einzelnen
Arbeitspaketen visualisiert sind.
28
2010
Mur – aquifer
Groundwater
quantity and quality
2011
Cooperation &
Dissemination
Tools and
2013
Measures
Risk
Management
2012
2014
Mur – aquifer
Groundwater
quantity and quality
2015
Abb.: 2. Arbeitsplan und Wechselwirkungen im MURMAN-Projekt
Arbeitspaket
Beginn
Abschluss
Aktivitäten
Rahmen
Arbeitspakets
verantwortliche
Partner
im
des
und
1. WP 1.
Q1/2011
Q4/2013
2. WP 2.
Q1/2011
Q4/2013
Projekt
Management and
Koordination –
ZZV MB, MOMS, IEI,
STY
Risiko Management
–
ZZV MB, IEI, STY,
MOMS, UBA, MAFI,
GSO, WSMB, WSMS
29
Erreichte Outputs am
Abschluss des Projekts
(geplantes Wert)
Gesamtkosten der
Aktivitäten
im
Rahmen
des
Arbeitspakets
Projektrealisierung
134.492,60
Datenbank zur
Interpretation der
Verteilung von
schädlichen
Substanzen im
Grundwasser,
RisikomanagementLeitfaden zum Schutz
der
Grundwasserressourc
en gegen diverse
Schadstoffe
345.665,10
3. WP 3.
Q2/2011
Q4/2013
Festlegung von
Maßnahmen –
IEI, STY, GSO
4. WP 4.
Q3/2011
Q4/2013
Regionale
Kooperation and
Weitergabe –
ZZV MB, IEI, STY,
MOMS, UBA, MAFI,
GSO, WSMB, WSMS
Entwicklung von
Werkzeugen zur
Nutzung von
numerischen
Modellen als
Entscheidungs¬unters
tützungssysteme, um
effektive Maßnahmen
zum Schutz der
Umweltressourcen
abzuleiten
Zur Vermittlung der
Projektergebnisse an
die Stakeholder der
Grenzregion wird ein
Web-basiertes
Informationssystem
entwickelt,
Kooperation zwischen
Vertretern der
Regierung,
Projektpartnern und
Stakeholdern
477.744,70
334.743,60
2.7 Okvirno trajanje projekta v mesecih / Voraussichtliche Projektdauer in Monaten:
Opomba: Za najzgodnejši pričetek projekta se šteje dan, ko je s strani Skupnega tehničnega
sekretariata potrjen v celoti izpolnjen osnutek projekta. V primeru, da prijavitelj ne predloži osnutka
projekta, se kot najzgodnejši začetek projekta šteje dan, ko je predložena vloga. Projekt se konča
takrat, ko projektni partnerji izvedejo zadnje plačilo.
Anmerkung: Als frühester möglicher Projektbeginn gilt der Zeitpunkt der Bestätigung des vollständig
ausgefüllten Projektentwurfs vom Gemeinsamen Technischen Sekretariat. Falls der
Projektantragssteller keinen Projektentwurf einreicht, gilt als frühester möglicher Projektbeginn der
Tag an dem das ausgefüllte Antragsformular eingereicht wird. Das Projektende ist der Tag, an dem
die Projektpartner die letzte Zahlung geleistet haben.
36 Mesecev/Monate
2.8 Predviden začetek izvajanja / Geplanter Beginn der Implementierung:
Vnesite mesec in leto, npr. 07/2009 / Geben Sie Monat und Jahr an, zB 07/2009
01/2011
2.9 Časovni načrt projekta / Projektzeitplan
2.9.1 Mejniki projekta / Meilensteine des Projektes
Opredelite mejnike projekta.
30
Opomba: Mejniki so kontrolne točke, na katerih se je treba odločiti o naslednji fazi projekta. Na
primer, mejnik lahko nastopi, ko je dosežen pomemben neposredni učinek (output) ali kadar se
morajo partnerji pri projektu odločiti, kateri od razpoložljivih možnosti bodo sledili.
Mejnik 1: Izdelava podatkovne zbirke projekta
Mejnik 2: Rezultati 1. obdobja spremljanja upravljanega bogatenja vodonosnika
Mejnik 3: Dokončanje lizimetrskih poskusov o obnašanju pesticidov
Mejnik 4: Dokončanje razvoja in spajanja modela
Mejnik 5: Opredelitev scenarija za numerično modeliranje
Mejnik 6: Opredelitev ukrepov za zmanjšanje vpliva najpomembnejših pritiskov
Definieren Sie die Meilensteine des Projektes.
Anmerkung: Meilensteine sind Kontrollpunkte, an denen Entscheidungen über die nächsten
Projektstadien benötigt werden. So kann z.B. ein Meilenstein erreicht werden, wenn ein größeres
Ergebnis/Output erzielt wurde oder wenn eine Projektpartnerschaft sich für eine der verfügbaren
Optionen entscheiden muss.
Meilenstein 1: Implementierung der Projektdatenbank
Meilenstein 2: Ergebnisse der ersten Monitoringperiode über die künstliche Grundwasseranreicherung
Meilenstein 3: Finalisierung der Lysimeter-Experimente über das Verhalten der Pestizide
Meilenstein 4: Finalisierung der Modellentwicklung und -kopplung
Meilenstein 5: Szenariendefinition für die numerische Modellierung
Meilenstein 6: Definition von Maßnahmen für die Reduzierung der Einflüsse der kritischen
Belastungen
2.9.2 Časovni načrt / Zeitplan
Prikažite, v kolikšnem času bodo doseženi mejniki. / Legen Sie dar, innerhalb welchen Zeitrahmens die
Meilensteine erreicht werden.
DS 2/1/1 Razvoj in
delovanje
virtualne
podatkovne
zbirke.../
WP 2/1/1
Entwicklung und
Betrieb einer
virtuellen
Datenbank …
Mejnik 1: Izvedba
podatkovne
zbirke projekta/
Meilenstein 1:
Implementierung
der
Projektdatenbank
DS 2/1/2
Socialnoekonomska
Leto/Jahr 1 (2011)
Q1
Q2
Q3
Q4
O
O
O
O
Leto/Jahr 2 (2012)
Q1
Q2
Q3
Q4
Leto/Jahr 3 (2013
Q1
Q2
Q3
O
O
O
X
O
O
O
O
O
31
O
Q4
analiza .../
WP 2/1/2 Sozioökonomische
Analyse der ...
DS 2/1/3
Upravljanje
dokazil o
pritiskih.../
WP 2/1/3
Management des
Nachweises von
Schadstoffen …
DS 2/1/4 Ocena
tveganja glede
vplivov pritiskov
.../ WP 2/1/4
Risiko Bewertung
von SchadstoffEinflüssen …
DS 2/1/5 Ocena
različnih sistemov
kmetijske.../
WP 2/1/5
Evaluierung von
unterschiedlichen
landwirtschaftlichen Praktiken …
DS 2/2/1 Ocena
umetno
upravljane …/
WP 2/2/1
Beurteilung von
Anlagen zur
künstlichen
Grundwasseranreicherung …
DS 2/2/2 Izvajanje
sistemov
spremljanja in
izvedba …/
WP 2/2/2
Betrieb von
Monitoringsystemen und …
Mejnik 2:
Rezultati
1.obdobja
spremljanja
upravljanega
bogatenja
vodonosnika/
O
O
O
O
O
O
O
O
O
O
O
O
O
O
O
O
O
O
O
O
O
O
O
O
O
O
O
O
O
O
O
O
O
O
X
32
O
O
O
O
O
O
O
O
O
O
O
O
O
O
Meilenstein 2:
Ergebnisse der
ersten
Monitoringperiode über die
künstliche
Grundwasseranreicherung
DS 2/2/3
Delovanje
demonstracijskih
…/WP 2/2/3
Betrieb von
Demonstrationsflächen …
DS 2/2/4
O
Lizimetrski
poskusi o
uporabi/
WP 2/2/4
LysimeterExperimente mit
Pestiziden …
Mejnik 3:
Dokončanje
lizimetrskih
poskusov o
obnašanju
pesticidov/
Meilenstein 3:
Finalisierung der
LysimeterExperimente über
das Verhalten der
Pestizide
DS 2/2/5
Delovanje
zmogljivosti za
umetno
bogatenje.../
WP 2/2/5 Betrieb
der künstlichen
Grundwasseranreicherungsanlage …
DS 3/1 Numerično
modeliranje
pretoka vode.../
WP 3/1
Numerische
Modellierung …
O
O
O
O
O
O
O
O
O
O
O
O
O
O
O
O
O
O
O
X
O
O
O
O
O
O
O
O
O
O
O
O
O
O
O
O
O
33
O
O
DS 3/2 Povezava
nenasičenega
območja in
pretoka
podzemne vode
.../ WP 3/2
Kopplung eines
Modells in der
ungesättigten
Zone mit …
Mejnik 4:
Dokončanje
razvoja in
spajanja modela/
Meilenstein 4:
Finalisierung der
Modellentwicklung und
-kopplung
DS 3/3 Razvoj
orodij za uporabo
numeričnega
modeliranja.../
WP 3/3
Werkzeugentwick
lung zur
numerischen
Modellierung …
Mejnik 5:
Opredelitev
scenarija za
numerično
modeliranje/
Meilenstein 5:
Szenariendefinition für die
numerische
Modellierung
DS 3/4 Izračuni
scenarijev za
napoved obnove
podzemne vode
…/ WP 3/4
Szenarienentwicklung zur
Vorhersage von …
DS 3/5
Modeliranje
vpliva umetnega
bogatenja
podzemne vode
O
O
O
O
O
O
O
O
O
O
O
O
O
O
X
O
O
O
O
O
O
X
O
O
34
O
O
O
O
O
O
O
O
O
O
O
O
na pretok
podzemne vode
…/ WP 3/5
Modellierung der
Einflüsse von
künstlichen
Grundwasseranreicherungen …
Mejnik 6:
Opredelitev
ukrepov za
zmanjšanje vpliva
najpomembnejših
pritiskov/
Meilenstein 6:
Definition von
Maßnahmen für
die Reduzierung
der Einflüsse der
kritischen
Belastungen
X
2.10 Investicijski projekti / Investitionsprojekte
2.10.1 Vrsta investicije / Art der Investition
Ali načrtujete kakršne koli investicije? / Planen Sie irgendwelche Investitionen?
X
Da/Ja
Ne/Nein
Če je odgovor da, označite vrsto investicije in navedite zahtevane podrobnosti za vse investicije, ki
presegajo 400 EUR. / Wenn ja, markieren Sie die Art der Investition und geben Sie die verlangten
Details für jene Investitionen, deren Gesamtsumme über 400 EUR liegt, an.
Označiti/
markieren
Vrsta investicije / Art der Investition
Gradnja / Bau
a) naziv investicije:
b) naziv investitorja:
c) kratek opis investicije (lokacija, tehnični podatki – površine, vrste predvidenih del, ipd.):
d) ocena investicijskih stroškov po ključnih fazah oz. Vrstah del:
e) predviden začetek:
a) Bezeichnung der Investition:
b) Name des Investors:
c) kurze Beschreibung der Investition (Ort, technische Daten – die Oberfläche, Art der vorgesehenen Arbeiten,
usw.):
d) geschätzte Investitionskosten nach Schlüsselphasen beziehungsweise nach Art der Leistung:
e) geplanter Beginn:
X
Oprema / Ausstattung
a) vrsta opreme: VacuPorter
b) naziv investitorja: ZZV
35
c) namen nakupa: vzorčenje vode/Anlage zur Wasserbeprobung
d) kratek opis tehnično-tehnoloških značilnosti in načrtovane količine: opremljen vakuum vodotesni
kovček brez regulacije, s črpalko do 850 kPa, integriranim Akku 7Ah, filtrom, manometrom, vklj. z
napajalnikom (230VAC) (1 komad))/Leichter, wasserdichter Vakuumkoffer ohne Regelung, mit
Pumpe bis 850 kPa, integriertem Akku 7 Ah, Partikelfilter, Manometer, inkl. Ladegerät (230VAC).
a) vrsta opreme: notesnik/Notebook
b) naziv investitorja: IEI
c) namen nakupa: podpora za izvajanje projekta; predstavlja potrebno premično postajo z visoko
učinkovitostjo, ki bo podpirala numerično modeliranje, uporabo orodij GIS, delo pri načrtovanju
podatkovne zbirke, usklajevanje delovnih rezultatov v regionalnem sodelovanju ter izpopolnjene
dejavnosti predstavljanja in razširjanja informacij s prostorsko animacijo rezultatov (2D/3D)/
Als Unterstützung für die Implementierung des Projekts ist ein Notebook mit hoher Effizienz, welches
eine numerische Modellierung unterstützt, die Verwendung von GIS-Tools, Verarbeitung eines
Datenbankdesigns, Koordination von Arbeitsergebnissen in der regionalen Kooperation und die
Werbung sowie die Verbreitung von räumlichen Animationen (2D/3D ) ermöglicht.
d) kratek opis tehnično-tehnoloških značilnosti in načrtovane količine: 1 notesnik, HP Elite Book
8540w, zaslon 15.5'' Full HD LED Screen, procesor Intel QCorei7-620M, standard RAID, eSATA,
DisplayPort, WLAN, Bluetoth, vrata USB 3.0/1 Notebook, HP Elite Book 8540w, 15.5'' Screen Full-HD
LED Bildschirm, Intel QCore i7-620M, Standard RAID, eSATA, DisplayPort, WLAN, Bluetoth, USB 3.0.
a) vrsta opreme: SANDY_JF2008
b) naziv investitorja: WSMS
c) namen nakupa: postavitev tehnološko naprednejšega merilnega mesta podzemne vode – na
podeželju/
Installation einer technologisch hoch-entwickelten Monitoring-Station für ländliche Gebiete
d) kratek opis tehnično-tehnoloških značilnosti in načrtovane količine: predvidena je postavitev
merilnega mesta za dvojno globinsko stopenjsko diferencirano odvzemanje vzorcev podzemne vode z
VacuPorterjem in ročnim odvzemom vzorcev, ki vključuje filtrsko cev premera 4'', postavljeno do
nepropustne podlage, napolnjeno z opranim kremenčevim filtrnim peskom (debeline 3 mm) ter
vgrajenim stebrom sesalnih sveč; merilno omarico s stojiščem stekleničk za vzorčevanje in
VacuPorterjem – opremljenim vakuum vodotesnim kovčkom brez regulacije, s črpalko do 850 kPa,
integriranim Akku 7Ah, filtrom, manometrom, vklj. z napajalnikom (230VAC)/
Vorgesehen ist eine Messstelle für doppelte, tiefenstufen-differenzierte Grundwasserprobennahme
mit VacuPorter und händischer Probennahme, eingeschlossenem Filterrohr (Durchmesser innen ca.
4''), eingebaut im Grundwasser bis zur undurchlässigen Schicht, gefüllt mit gewaschenem
Quarzfilterkies, Körnung 3 mm, mit eingebautem Saugkerzenbaum; Sammelflaschenbox und
VacuPorter – leichter, wasserdichter Vakuumkoffer ohne Regelung, mit Pumpe bis 850 kPa,
integriertem Akku 7 Ah, Partikelfilter, Manometer, inkl. Ladegerät (230VAC).
a) vrsta opreme: SANDY_JF2008
b) naziv investitorja: WSMB
c) namen nakupa: postavitev tehnološko naprednejšega merilnega mesta podzemne vode – na
urbanem območju/
Installation einer technologisch hoch-entwickelten Monitoring-Station für ländliche Gebiete
d) kratek opis tehnično-tehnoloških značilnosti in načrtovane količine: predvidena je postavitev
merilnega mesta za dvojno globinsko stopenjsko diferencirano odvzemanje vzorcev podzemne vode z
VacuPorterjem in ročnim odvzemom vzorcev, ki vključuje filtrsko cev premera 4'', postavljeno do
nepropustne podlage, napolnjeno z opranim kremenčevim filtrnim peskom (debeline 3 mm) ter
36
vgrajenim stebrom sesalnih sveč; merilno omarico s stojiščem stekleničk za vzorčevanje in
VacuPorterjem – opremljenim vakum vodotesnim kovčkom brez regulacije, s črpalko do 850 kPa,
integriranim Akku 7Ah, filtrom, manometrom, vklj. z napajalnikom (230VAC)/
Vorgesehen ist eine Messstelle für doppelte, tiefenstufen-differenzierte Grundwasserprobennahme
mit VacuPorter und händischer Probennahme, eingeschlossenen Filterrohr (Durchmesser innen ca.
4''), eingebaut im Grundwasser bis zur undurchlässigen Schicht, gefüllt mit gewaschenem
Quarzfilterkies, Körnung 3 mm, mit eingebautem Saugkerzenbaum; Sammelflaschenbox und
VacuPorter – leichter wasserdichter Vakuumkoffer ohne Regelung, mit Pumpe bis 850 kPa,
integriertem Akku 7 Ah, Partikelfilter, Manometer, inkl. Ladegerät (230VAC).
a) vrsta opreme: Prenosnik in digitalni fotoaparat/Notebook und digitalkamera
b) naziv investitorja: MOMS
c) namen nakupa: Projektna srečanja,delavnice,novinarske konference/ projekt meetings,Workshops,
Pressekonferenzen
d) kratek opis tehnično-tehnoloških značilnosti in načrtovane količine:prenosnik HP(1kom.) in
Digitalni fotoaparat(1kom.) /HP notebook(1.St.) und digital kamera(1.St.)
Drugo / Sonstige: <vpišite/ bitte angeben>
naziv investicije:
naziv investitorja:
namen in kratek opis značilnosti investicije:
Bezeichnung der Investition:
Name des Investors:
Kurze Beschreibung der Eigenschaften und Zweck der Investition:
2.10.2 Potrebna dokumentacija / Benötigte Dokumentation
Ali so potrebna kakršna koli dovoljenja, študije, dokazila? Vpišite podatke v spodnjo tabelo. Po potrebi
kopirajte tabelo za vsako investicijo navedeno v točki 2.10.1. / Sind irgendwelche Genehmigungen,
Studien, Nachweise erforderlich? Machen Sie Angaben in der unteren Tabelle. Kopieren sie nach
Bedarf die Tabelle für jede Investition, die im Punkt 2.10.1 angegeben wurde.
Naziv investicije (izpolnite) / Bezeichnung der Investition (bitte angeben):
Datum
prejeto/
Da/
Ne/
Lastnik/
Dovoljenje / Genehmigung
pričakovano
Ja
Nein
Eigentümer
erhalten/
erwartet
Lokacijsko dovoljenje / Bebauungsgenehmigung
X
Gradbeno dovoljenje / Baugenehmigung
X
Odobritev pristojnih organov / Zustimmung
X
zuständiger Behörden
Investicijska dokumentacija /
X
Investitionsdokumentation
Študija izvedljivosti / Machbarkeitsstudie
X
Presoja vplivov na okolje / Bewertung der
X
Umweltfolgen
Koncesija / Konzession
X
Soglasje lastnikov zemljišč
10.12.2010 KOMUNALA
(za rabo zemljišč) / Zustimmung von Grundstücks- X
Murska Sobota
eigentümern (zur Nutzung der Grundstücke)
37
Dokazilo o lastništvu / Eigentumsnachweis
Druga dovoljenja (navedite) / sonstige
Genehmigungen (bitte angeben)
X
X
38
3. Projektno partnerstvo / Projektpartnerschaft
Za osnutek projekta izpolnite vse točke, razen podatkov o banki. / Füllen Sie zur Einreichung des
Projektentwurfs alle Punkte mit Ausnahme der Bankverbindung aus.
3.1 Podatki o vodilnem partnerju / Daten in Bezug auf den Lead Partner
Naziv / Name:
ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO MARIBOR/
INSTITUT FÜR ÖFFENTLICHE GESUNDHEIT MARBURG (ZZV MB)
Pravna oblika / Rechtsform:
Javni zavod/Öffentliches Institut
X
Subjekt
javega
prava
/
Körperschaft des öffentlichen
Rechts
Subjekt zasebnega prava /
Körperschaft des privaten
Rechts
Naslov / Anschrift:
Ulica / Straße
Hišna številka / Hausnummer
Kraj / Ort
Poštna številka / Postleitzahl
Država / Land
Prvomajska ulica
1
Maribor/Marburg
2000
Slovenija/Slowenien
NUTS 3 območje / NUTS 3 Gebiet:
Podravska stat. Regija/Podravska
Odgovorna oseba / Verantwortliche Person:
Ime in priimek / Name
Položaj / Position
Telefon / Telefon
E-pošta / E-mail
Zora Levačič, dr.med., spec./M.D., spec.
Direktorica/Direktorin
+386 2 4500259
[email protected]
Kontaktna oseba / Kontaktperson:
Ime in priimek / Name
Telefon / Telefon
GSM / Telefon mobil
Faks / Fax
E-pošta / E-mail
Mag. Venčeslav Lapajne, univ.dipl.kem./M.Sc. Chem.
+386 2 4500179
+386 41 797705
+386 2 4500227
[email protected]
39
Podatki o banki / Bankverbindung:
Naziv banke / Name der Bank
Naslov banke / Anschrift der Bank
SWIFT
IBAN
Številka računa / Kontonummer
BANKA SLOVENIJE
Slovenska 35, 1505 Ljubljana
BSLJSI2X
SI 56 0110 0603 0926 630
01100-6030926630
3.2 Podatki o partnerju oz. partnerjih projekta / Daten in Bezug auf den/die
Projektpartner
Partner 1
Naziv / Name:
INSTITUT ZA EKOLOŠKI INŽENIRING/
INSTITUT FÜR ÖKOLOGISCHES INGENIEURWESEN (IEI)
Pravna oblika / Rechtsform:
d.o.o./GmbH
Subjekt
javega
prava
/
Körperschaft des öffentlichen
Rechts
X
Subjekt zasebnega prava /
Körperschaft des privaten
Rechts
Naslov / Anschrift:
Ulica / Straße
Hišna številka / Hausnummer
Kraj / Ort
Poštna številka / Postleitzahl
Država / Land
Ljubljanska
9
Maribor/Marburg
2000
Slovenija/Slowenien
NUTS 3 območje / NUTS 3 Gebiet:
Podravska stat. regija/Podravska
Odgovorna oseba / Verantwortliche Person:
Ime in priimek / Name
Položaj / Position
Telefon / Telefon
E-pošta / E-mail
Željko Blažeka, univ.dipl. inž.grad./Univ. B.Sc.Civ.Eng.
Direktor/Direktor
+386 2 300 48 12
[email protected]
Kontaktna oseba / Kontaktperson:
Ime in priimek / Name
Telefon / Telefon
GSM / Telefon mobil
Faks / Fax
E-pošta / E-mail
Mag. Irena Kopač, univ.dipl.inž.grad./Mag. Dipl.-Ing.
+386 2 300 48 28
+386 31 640 530
+386 2 300 48 35
[email protected]
40
Podatki o banki / Bankverbindung:
Naziv banke / Name der Bank
Naslov banke/ Anschrift der Bank
SWIFT
IBAN
Številka računa / Kontonummer
A BANKA VIPA d.d.
Slovenska ul. 58, SI-1517 Ljubljana, Slovenia
ABANSI2X
SI56051008010058504
05100-8010058504
Partner 2
Naziv / Name:
VODOVOD GRENZLAND SÜD-OST/
WASSERVERBAND GRENZLAND SÜD-OST (GSO)
Pravna oblika / Rechtsform:
Vodovod/Wasserverband
X
Subjekt javega prava /
Körperschaft des öffentlichen
Rechts
Naslov / Anschrift:
Ulica / Straße
Hišna številka / Hausnummer
Kraj / Ort
Poštna številka / Postleitzahl
Država / Land
Bahnhofstraße
20b
Fehring
8350
Österreich/Austria
NUTS 3 območje / NUTS 3 Gebiet:
Vzhodna Štajerska/Oststeiermark
Odgovorna oseba / Verantwortliche Person:
Ime in priimek / Name
Položaj / Position
Telefon / Telefon
E-pošta / E-mail
Franz Glanz
Geschäftsführer/Managing director
+43 (0) 3155 5104
[email protected]
Kontaktna oseba / Kontaktperson:
Ime in priimek / Name
Telefon / Telefon
GSM / Telefon mobil
Faks / Fax
E-pošta / E-mail
Franz Glanz
+43 (0) 3155 5104
+43 (0) 664 1546758
+43 (0) 3155 5104-44
[email protected]
Podatki o banki / Bankverbindung:
41
Subjekt zasebnega prava /
Körperschaft des privaten
Rechts
Naziv banke / Name der Bank
Naslov banke/ Anschrift der Bank
SWIFT
IBAN
Številka računa / Kontonummer
Stmk. Sparkasse AG
Filiale Fehring, 8350, Österreich
STSPAT2GXXX
AT622081528100005553
28100005553
Partner 3
Naziv / Name:
VLADA ŠTAJERSKE/
STEIERMÄRKISCHE LANDESREGIERUNG, FA19A (STY)
Pravna oblika / Rechtsform:
Deželna Vlada/Landesregierung
X
Subjekt javega prava /
Körperschaft des öffentlichen
Rechts
Subjekt zasebnega prava /
Körperschaft des privaten
Rechts
Naslov / Anschrift:
Ulica / Straße
Hišna številka / Hausnummer
Kraj / Ort
Poštna številka / Postleitzahl
Država / Land
Stempfergasse
7
Graz
8010
Österreich
NUTS 3 območje / NUTS 3 Gebiet:
Vzhodna Štajerska, Zahodna in Južna Štajerska/
Oststeiermark, West- und Südsteiermark
Odgovorna oseba / Verantwortliche Person:
Ime in priimek / Name
Položaj / Position
Telefon / Telefon
E-pošta / E-mail
Dipl. Ing. Wiedner Johann
Fachabteilung FA19A
+43 316 877 2852
[email protected]
Kontaktna oseba / Kontaktperson:
Ime in priimek / Name
Telefon / Telefon
GSM / Telefon mobil
Faks / Fax
E-pošta / E-mail
Mag. Dr. Michael Ferstl
+43 316 877 4355
+43 676 8666 4355
+43 316 877 2662
[email protected]
Podatki o banki / Bankverbindung:
Naziv banke / Name der Bank
Landeshypothekenbank Steiermark
42
Naslov banke/ Anschrift der Bank
SWIFT
IBAN
Številka računa / Kontonummer
A-8010 Graz, Radetzkystraße 15-17
HYSTAT2G
AT375600020141005201
20141005201
Partner 4
Naziv / Name:
Agencija za okolje Avstrija/
Umweltbundesamt Wien (UBA)
Pravna oblika / Rechtsform:
d.o.o./GmbH
X
Subjekt javega prava /
Körperschaft des öffentlichen
Rechts
Subjekt zasebnega prava /
Körperschaft des privaten
Rechts
Naslov / Anschrift:
Ulica / Straße
Hišna številka / Hausnummer
Kraj / Ort
Poštna številka / Postleitzahl
Država / Land
Spittelauer Lände
5
Wien
1090
Österreich/Austria
NUTS 3 območje / NUTS 3 Gebiet:
Zunaj NUTS 3 območja-Dunaj/ Außerhalb der NUTS 3 RegionenWien
Odgovorna oseba / Verantwortliche Person:
Ime in priimek / Name
Položaj / Position
Telefon / Telefon
E-pošta / E-mail
Mag. Georg Rebernig/M.A.
Geschäftsführer/Managing director
+43 (01) 313 04 5424
[email protected]
Kontaktna oseba / Kontaktperson:
Ime in priimek / Name
Telefon / Telefon
GSM / Telefon mobil
Faks / Fax
E-pošta / E-mail
Dr. Oliver Gans/Ph.D.
+43 (01) 313 04 5212
+43 (01) 313 04 5400
[email protected]
Podatki o banki / Bankverbindung:
Naziv banke / Name der Bank
Naslov banke/ Anschrift der Bank
Raiffeisenbank für Wien und Niederösterreich
1020 Wien, Friedrich-Wilhelm-Raiffeisenplatz 1
43
SWIFT
IBAN
Številka računa / Kontonummer
RLNW AT WW
AT91 3200 0000 0050 3912
503912
Partner 5
Naziv / Name:
VODOVOD MURSKA SOBOTA JAVNO PODJETJE D.O.O./
WASSERVERSORGER MURSKA SOBOTA (WSMS)
Pravna oblika / Rechtsform:
Javno podjetje/Öffentliche Gesellschaft
X
Subjekt javega prava /
Körperschaft des öffentlichen
Rechts
Subjekt zasebnega prava /
Körperschaft des privaten
Rechts
Naslov / Anschrift:
Ulica / Straße
Hišna številka / Hausnummer
Kraj / Ort
Poštna številka / Postleitzahl
Država / Land
Kopališka ulica
2
Murska Sobota
9000
Slovenija/Slowenien
NUTS 3 območje / NUTS 3 Gebiet:
Pomurska stat. regija / Pomurska
Odgovorna oseba / Verantwortliche Person:
Ime in priimek / Name
Položaj / Position
Telefon / Telefon
E-pošta / E-mail
Mirko Šabjan, inž.grad.
Direktor
+386 25213700
[email protected]
Kontaktna oseba / Kontaktperson:
Ime in priimek / Name
Telefon / Telefon
GSM / Telefon mobil
Faks / Fax
E-pošta / E-mail
Boštjan Zver dipl.inž.grad.
+386 25213700
+386 41666836
+386 25213740
[email protected]
Podatki o banki / Bankverbindung:
Naziv banke / Name der Bank
Naslov banke/ Anschrift der Bank
SWIFT
IBAN
Nova Ljubljanska banka d.d.
Trg zmage 7, 9000 Murska Sobota
LJBASI2X
SI56 0234 0001 1260 725
44
Številka računa / Kontonummer
02340-0092897283
Partner 6
Naziv / Name:
MARIBORSKI VODOVOD, JAVNO PODJETJE, D.D./
WASSERVERSORGER MARBURG (WSMB)
Pravna oblika / Rechtsform:
Javno podjetje/Öffentliche Gesellschaft
X
Subjekt javega prava /
Körperschaft des öffentlichen
Rechts
Subjekt zasebnega prava /
Körperschaft des privaten
Rechts
Naslov / Anschrift:
Ulica / Straße
Hišna številka / Hausnummer
Kraj / Ort
Poštna številka / Postleitzahl
Država / Land
Jadranska cesta
24
Maribor
2000
Slovenija/Slowenien
NUTS 3 območje / NUTS 3 Gebiet:
Podravska/Podravska
Odgovorna oseba / Verantwortliche Person:
Ime in priimek / Name
Položaj / Position
Telefon / Telefon
E-pošta / E-mail
Danilo Burnač, magister ekonomskih in poslovnih ved
Direktor/Direktor
+386 2 3207730
[email protected]
Kontaktna oseba / Kontaktperson:
Ime in priimek / Name
Telefon / Telefon
GSM / Telefon mobil
Faks / Fax
E-pošta / E-mail
Samo Kumer
+386 2 3207730
+386 31 530284
+386 2 3201111
[email protected]
Podatki o banki / Bankverbindung:
Naziv banke / Name der Bank
Naslov banke/ Anschrift der Bank
SWIFT
IBAN
Številka računa / Kontonummer
NKBM d.d.
Ulica Vita Kreigherja 4, 2505 Maribor
KBMASI2X
SI56 045150000539052
0451 5000 0539 052
45
Partner 7
Naziv / Name:
MESTNA OBČINA MURSKA SOBOTA
STADTGEMEINDE MURSKA SOBOTA (MOMS)
Pravna oblika / Rechtsform:
Mestna občina/Stadt Gemeinde
X
Subjekt javega prava /
Körperschaft des öffentlichen
Rechts
Subjekt zasebnega prava /
Körperschaft des privaten
Rechts
Naslov / Anschrift:
Ulica / Straße
Hišna številka / Hausnummer
Kraj / Ort
Poštna številka / Postleitzahl
Država / Land
Kardoševa ulica
2
Murska Sobota
9000
Slovenija/Slowenien
NUTS 3 območje / NUTS 3 Gebiet:
Pomurska/Pomurska
Odgovorna oseba / Verantwortliche Person:
Ime in priimek / Name
Položaj / Position
Telefon / Telefon
E-pošta / E-mail
Anton Štihec univ.dipl.inž.grad.
Župan/Bürgermeister
+386 2 525 1611
[email protected]
Kontaktna oseba / Kontaktperson:
Ime in priimek / Name
Telefon / Telefon
GSM / Telefon mobil
Faks / Fax
E-pošta / E-mail
Nada Cvetko Török, univ.dipl.inž.grad./ Univ.B.Sc.Eng.
+386 2 525 1620
+386 31 350 224
+386 2 525 1615
[email protected]
Podatki o banki / Bankverbindung:
Naziv banke / Name der Bank
Naslov banke/ Anschrift der Bank
SWIFT
IBAN
Številka računa / Kontonummer
BANKA SLOVENIJE
Slovenska 35,1505 Ljubljana,Slovenija
BSLJSI2X
SI56 012800100011405
012800100011405
Partner 8
46
Naziv / Name:
KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD MARIBOR/
LANDWIRTSCHAFTS- UND FORSTINSTITUT MARBURG (MAFI)
Pravna oblika / Rechtsform:
Javni zavod/Öffentliches Institut
X
Subjekt javega prava /
Körperschaft des öffentlichen
Rechts
Subjekt zasebnega prava /
Körperschaft des privaten
Rechts
Naslov / Anschrift:
Ulica / Straße
Hišna številka / Hausnummer
Kraj / Ort
Poštna številka / Postleitzahl
Država / Land
Vinarska ulica
14
Maribor
2000
Slovenija/Slowenien
NUTS 3 območje / NUTS 3 Gebiet:
Podravska/Podravska
Odgovorna oseba / Verantwortliche Person:
Ime in priimek / Name
Položaj / Position
Telefon / Telefon
E-pošta / E-mail
dr. Stane Klemenčič/Ph.D.
Direktor/Direktor
+386 2 228 4914
[email protected]
Kontaktna oseba / Kontaktperson:
Ime in priimek / Name
Telefon / Telefon
GSM / Telefon mobil
Faks / Fax
E-pošta / E-mail
Draga Zadravec, univ.dipl.inž.kmet./Univ.B.Sc.Agr.Eng.
+386 2 228 4919
+386 41 281 527
+386 2 251 9482
[email protected]
Podatki o banki / Bankverbindung:
Naziv banke / Name der Bank
Naslov banke/ Anschrift der Bank
SWIFT
IBAN
Številka računa / Kontonummer
BANKA SLOVENIJE
SLOVENSKA 35, 1505 LJUBLJANA
BSLJSI2X
SI56011006030234729
01100-6030234729
Prosimo, skopirajte zgornja polja in vpišite podatke za vsakega dodatnega partnerja (Partner 2, … n). / Bitte kopieren Sie die
Felder oben, um für jeden weiteren Partner (Partner 2, ... n) Angaben zu machen.
3.3 Utemeljitev projektnega partnerstva / Begründung der Projektpartnerschaft
47
3.3.1 Prispevek in vloge partnerjev / Beitrag und Rolle der Partner
Razložite, zakaj ste izbrali te partnerje. Kako bodo prispevali k doseganju pričakovanih neposrednih
učinkov (outputov)? Opišite vlogo vsakega posameznega partnerja v projektu.
Zavod za zdravstveno varstvo Maribor (ZZV MB)
ZZV MB je vključen v DS 1, DS 2, DS 3 in DS 4.
ZZV MB – več kot 250 zaposlenih v ZZV sodeluje na okoljsko usmerjenih strokovnih področjih, humani
in sanitarni mikrobiologiji ter raziskavah in razvoju. ZZV MB je vključen v načrtovanje in izvajanje
programov uradnega nadzora živil, materialov v stiku z živili in vodo ter drugih materialov in izdelkov
splošne varnosti, programa monitoringa pitne vode ter programov monitoringa podzemne vode,
površinskih voda, tal in rastlin. ZZV MB je od strani ministrstev imenovana institucija za izvedbo
presoje vplivov posegov v okolju, na okolje. Strokovnjaki ZZV MB so stalni člani nekaterih delovnih
skupin v ES za področja živil, vode in materialov v stiku z živili in vodo ter igrač. Aktivno delovno
območje ZZV je celotna Slovenija, celotno območje držav bivše Jugoslavije ter Avstrije in Madžarske.
Ima redne stike z institucijami iz bivše Jugoslavije, pa tudi z institucijami v Avstriji, Nemčiji, na
Danskem in Nizozemskem. Posebna strokovna pozornost ZZV MB je usmerjena na organsko kemijo
obstojnih organskih onesnaževal (POP) in spojin s prednostnega seznama okvirne direktive o vodah
(WFD). ZZV je institucija z več kot desetletno tradicijo akreditacije na podorčju SIST EN ISO/IEC 17025,
SIST EN ISO/IEC 17020 in ISO 9001.
Na mednarodnem področju sodeluje v projektih Cadaster, QSAR-QSPR in SI/AT-PMinter.
Ključni strokovnjaki:
Mag. Venčeslav Lapajne je inženir s področja kemije, z dolgoletnimi izkušnjami na področju sistemov
akreditacije ter načrtovanja in izvajanja programov uradnega nadzora in drugih oblik monitoringov.
G. Lapajne je imenovan strokovnjak za področje izvajanja ocene vplivov posegov na okolje. V ES
sodeluje v delovnih skupinah za pitno vodo in naravne mineralne vode ter materiale v stiku z vodo. G.
Lapajne ima mag. diplomo s področja XRF analitike metalurških materialov.
Institut za ekološki inženiring (IEI)
IEI je vključen v DS 1, DS 2, DS 3 in DS 4.
IEI je bil ustanovljen leta 1989. Danes je eno od vodilnih podjetij na področjih ekologije in sanitarne
hidrotehnike v Sloveniji. Zaposleni IEI raziskujejo, projektirajo in oblikujejo rešitve za različne
probleme, vključno z oskrbo z vodo in vodnimi viri, odvajanjem in čiščenjem odpadne vode ter
ravnanjem z odpadki. Institut ima tri organizacijske enote: glavno podružnico v Mariboru in dve
podružnici v Ljubljani in Celju. Ključni strokovnjaki IEI imajo 30 let izkušenj na tem področju in
poznajo vse slovenske probleme. IEI vodi projekt bogatenja podzemne vode na Vrbanskem platoju,
glavnem vodnem viru za Maribor in okoliška območja. IEI vodi tudi dva največja slovenska projekta
oskrbe z vodo – eden od njih je projekt trajnostne oskrbe z vodo v Pomurju (SV Slovenija), v času
vključevanja Slovenije v EU je bil IEI vključen v izvajanje politik partnerstva prek sredstev PHARE, ISPA
in SAPARD. IEI je kot partner sodeloval tudi v evropskem projektu RECLAIM (OP6), ki se je ukvarjal z
alternativnimi vodnimi viri z bogatenjem podzemne vode. V okviru projekta MURMAN je IEI določen
kot vodja DS 2 in tako tudi kot del ožjega konzorcija pri vodenju projekta v DS 1. S strokovnega
stališča bo aktivno sodeloval pri pripravi podatkovne zbirke, določitvi ukrepov za zmanjšanje vpliva
pritiskov, vključno z modelnimi ocenami tveganj in njihovega obvladovanja ter nadzorom
raziskovalne lizimetrske postaje Tezno. Strokovnjaki IEI bodo vključeni v okviru regionalnega
sodelovanja s strokovnjaki z avstrijske strani v numerično modeliranje in povezovanje modelov
nezasičene cone tal z modeli podzemne vode. Glede na dolgoletne izkušnje sodelovanja na projektih
z deležniki bo IEI aktivno sodeloval tudi pri predstavitvi rezultatov dela v okviru predvidenih delavnic
in konference ter pri podpori oblikovanja in delovanja platforme za oskrbo regije z vodo.
Ključni strokovnjaki
Mag. Irena Kopač, univ.dipl.inž. je višji inženir s 30 let izkušenj na področjih vodnih virov, zlasti
podzemne vode, sistemov oskrbe z vodo ter ocenjevanja tveganja za vodne vire in oskrbo z vodo,
48
obvladovanja tveganja s sistemom HACCP za oskrbo z vodo. Kot odgovorni projektni inženir je bila pri
IEI vključena v evropski projekt RECLAIM, kot odgovorni projektni inženir je izdelala tudi projektno
zasnovo za oskrbo z vodo v Pomurju. Ga. Kopač ima diplomo in magisterij iz gradbeništva.
Željko Blažeka, univ.dipl.inž. je lastnik in direktor IEI od njegove ustanovitve. Diplomiral je iz
gradbeništva in ima več kot 30 let izkušenj kot direktor in odgovorni projektni inženir s področij pitne
vode, odpadne vode in odlagališč odpadkov. V preteklih treh letih je vodil projekte oskrbe z vodo v
Pomurju (SV Slovenija) in oskrbe z vodo za slovensko obalno regijo (JZ Slovenija). Ima diplomo iz
gradbeništva.
Vodovod Grenzland Süd-Ost (GSO)
GSO je vključen v DS 2, DS 3 in DS 4.
Podjetje Grenzland Südost oskrbovanje z vodo je bilo ustanovljeno, da se dolgoročno reši problem
pitne in tehnološke vode v južni in vzhodni Štajerski. Dolgoročni poslovni cilj je zagotovitev tehničnih
pogojev, kvalitete in ekonomične oskrbe z vodo za vse svoje člane (72 občin in dva vodna sveta).
V podzemni vodi vodnjakov Fluttendorf / Donnersdorf so problemi s previsoko koncentracijo
nitratov, razlog je dotok vode z visoko koncentracijo nitratov z višje terase. Za zagotovitev vode
ustrezne kvalitete se bo v srednjeročnem obdobju zgradilo umetno napajanje podtalnice v povodju
vodnjakov, namenjenih za oskrbo s pitno vodo. Zato bo nekaj vode z nizko koncentracijo nitratov iz
vodonosnika doline Mure s pronicanjem dodano v tok podzemne vode s časovno oddaljenostjo 60
dni.
Interakcija pronicajoče in podzemne je zelo zapleten proces. Zato je potrebno obdobje treh let, da se
dokumentira vse procese in kvalitativne ter kvantitativne okoliščine v realnih pogojih. V tem testnem
obdobju se bo s spremljanjem pridobilo veliko podatkov, ki se bodo analizirali na znanstven način.
Rezultati bodo osnova za posodobitev modela toka in transporta podtalnice, prikazala se bo
interakcija med podzemno in površinsko vodo ter tudi površinsko napajanje podtalnice. Skupni
numerični model se bo uporabljal kot podpora za sprejemanje odločitev glede upravljanja napajanja
podzemne vode.
Projekt bo prikaz umetnega napajanja podzemne vode, posledica česar je varčevanje velikih količin
pitne vode in oskrba s pitno vodo visoke kvalitete.
Vlada Štajerske, 19A (STY)
STY je vključen v DS 2, DS 3 in DS 4.
Oddelek 19A mora pri koordinaciji gospodarjenja z vodami na Štajerskem upoštevati načela
koristnosti, učinkovitosti in ekološke združljivosti v vseh projektih gospodarjenja z vodami (zlasti pri
vnaprejšnjem načrtovanju).
Zanesljiva oskrba z vodo je resni izziv, ker je lahko voda – zaradi podnebnih pojavov – na voljo na
različne načine: v preobilju v času poplav ali v pomanjkanju v obdobjih suše. Ena od
najpomembnejših obveznosti je odvračanje morebitnih nevarnosti, ki izhajajo iz onesnaženja vode ali
preobilja vode.
Izpolnjevanje ciljev okvirne direktive o vodah je ena od najpomembnejših prednostnih nalog
Evropske unije.
Zagotoviti je treba razpoložljivost najnujnejših virov in instrumentov za udejanjanje
vodnogospodarskih interesov in izpolnjevanje temeljnih dolžnosti.
V nizu spodbujevalnih ukrepov, ki zadevajo gospodarjenje z vodo v stanovanjskih območjih (oskrba z
vodo in čiščenje odpadne vode) za prosilce oziroma prejemnike subvencij, je treba zagotoviti
najboljšo usposobljenost pri podpori spodbujevalnim projektom, pa tudi ustrezno in gospodarno
ravnanje z javnimi subvencijami.
Organizacija in oddelki: Uprava regionalne vlade Štajerske: 19 oddelkov
Oddelek 19 – Gospodarjenje z vodami in ravnanje z odpadki
Posebni oddelek 19A – gospodarjenje z vodami in gospodarjenje z vodo v stanovanjskih območjih
Posebni oddelek 19B – obvladovanje in preprečevanja poplav in ravnotežja talne vode
49
Posebni oddelek 19D – ravnanje z odpadki in gospodarjenje z materialom
Agencija za okolje Avstrija(UBA)
UBA je vključen v DS 2, DS 3 in DS 4.
Agencija za okolje je edina specialistična avstrijska institucija, ki se ukvarja z vsemi področji varovanja
okolja na nacionalni ravni. Glavne naloge Agencije so ocena stanja okolja in njegovih sprememb in
trendov, vključno z “Nacionalnim poročilom o stanju okolja” za avstrijski parlament ter razvojem
ukrepov za preprečevanje/zmanjšanje vplivov na okolje.
Med mnogimi drugimi projekti sodeluje tudi v naslednjih ustreznih projektih OP6/OP7:
BRIDGE (Sekundarna merila za opredeljevanje mejnih vrednosti podzemne vode),
ENVASSO (Okoljska presoja tal za spremljanje)
Med mnogimi drugimi projekti sodeluje tudi v naslednjih ustreznih nacionalnih projektih:
Sondermessprogramm tolifluanid in diklobenil ter njihovi metaboliti v podzemni vodi (2007/2008)
Sondermessprogramm pesticidi in nekateri metaboliti (40 parametrov) v podzemni vodi (2008/2009)
Vodovod Murska Sobota (WSMS)
WSMS je vključen v DS 2, DS 3 in DS 4.
Vodovod Murska Sobota je javno podjetje, odgovorno za javno oskrbo s pitno vodo na območju
občine Murska Sobota in širšem območju porečja Mure (na primer za občine Cankova, Moravske
Toplice, Tišina in druge). VMS je odgovoren tudi za vse dejavnosti, povezane z delovanjem
zmogljivosti za pitno vodo. VMS je tudi ključna institucija, ki sodeluje v razvojnih načrtih, celovitih
rešitvah in upravljanju sistema oskrbe s pitno vodo na območju porečja Mure. Na podlagi tega ima
VMS ključno odgovornost za oskrbo s pitno vodo na območju porečja Mure in velik interes za
sodelovanje v tem projektu. Kot je znano, je podzemna voda porečja Mure in s tem tudi pitna vodo
pod velikim pritiskom obremenitev z nitrati in pesticidi, zato bodo rezultati projekta neposredno
izvedeni pri pripravi WSP – na podlagi načrtovane spremembe 98/83/ES.
Mariborski vodovod (WSMB)
WSMBje vključen v DS 2 in DS 4.
Mariborski vodovod je javno podjetje, odgovorno za oskrbo s pitno vodo v porečju Drave, z več kot
100-letno tradicijo. Oskrbuje skoraj 190.000 prebivalcev sedemnajstih občin v severovzhodni Sloveniji
in je praktično največji upravljavec javnega vodovodnega sistema na tem območju. Sistem javne
oskrbe s pitno vodo, ki ga upravlja, vključuje vodne vire aluvijskega vodonosnika Dravsko polje in
površinsko vodo reke Drave za umetno bogatenje vodonosnika na Vrbanskem platoju. Iz tega naslova
izhajajo bogate izkušnje za obravnavanje učinkov kmetijstva in pritiskov industrije na podzemno vodo
in s tem tudi na pitno vodo, obremenitev z nitrati, pesticidi in kemijskimi onesnaževalci. MBV je
vključen v projekt kot operativni vzdrževalec RLS Tezno, kot uporabnik monitoringa podzemnih voda
na svojih vodnih virih in kot institucija z velikimi izkušnjami pri dejavnostih razširjanja informacij v
zvezi z javnostjo, zlasti uporabniki pitne vode. Glede na predvideno oblikovanje platforme za vode pa
je tudi eden od ključnih deležnikov v njeni strukturi.
Mestna občina Murska Sobota (MOMS)
WSMSje vključen v DS 2 in DS 4.
Mestna občini Murska Sobota (MOMS) bo v projektu sodelovali kot partnerj, posebej aktivno pa bo
vključena pri zagotavljanju podatkov in informacij vsem zainteresiranim stranem, vključenim v
projekt, in zainteresiranim stranem, ki so na podlagi zakonodaje vključene v upravljanje sistema na
vodnem področju Mestne občine Murske Sobote in Murske kotline, s katerimi razpolaga. V sklopu
projekta bo MOMS sodelovala pri pripravi in izvedbi raziskav oz. študij znotraj projekta ter pri
delavnicah in srečanjih v okviru projekta in na voljo ji bodo vse informacije in podatki pridobljeni s
projektom.
50
Kmetijsko gozdarski zavod Maribor (MAFI)
MAFI je vključen v DS 2, DS 3 in DS 4.
Kemijska, mehanska in pedološka analiza tal na vodovarstvenih območjih, ocenjevanje pritiska
kmetijskih dejavnosti na stanje podzemne vode, razširjanje informacij med kmetovalci. Primerjava
različnih metod kmetijske proizvodnje (klasična, integralna, ekološka) in njihovih učinkov na tveganje
glede onesnaženosti vode ter predstavitve za svetovalce in kmetovalce. Izračunavanje SPI (indeks
trajnostne proizvodnje) ter uvajanje “sledi” kot orodja za izboljšanje svetovalnih dejavnosti v regiji.
Razvoj različnih scenarijev rabe kmetijskih zemljišč ter ocenjevanje njenega vpliva na kakovost
podzemne vode.
Kmetijsko gozdarski zavod bo pripravil navodila in smernice dobre kmetijske prakse na
vodovarstvenih območjih (priporočljiv kolobar za različne tipe kmetij na območju, načrt rabe
dovoljenih FFS na VVO območju, navodila za gnojenje z mineralnimi in organskimi gnojili za različne
kolobarje in načine kmetovanja in izračun letne bilance dušika za vse tipe kmetij na analiziranem
območju, kot tudi bilanco dušika v kolobarju. Izvedel bo 5 delavnic na območju Pomurja in 5 delavnic
v Podravju z naslednjimi tematskimi sklopi (primerni kolobarji za različne tipe kmetovanja na VVO,
gnojenje z organskimi gnojili na VVO, gnojenje z mineralnimi gnojili na VVO, vpliv rabe FFS v
pomembnejših kulturah na stanje podtalnice, možni vplivi živinoreje na podtalnico) ter pripravil
potrebna gradiva. S temi dejavnostmi bodo opredeljeni ukrepi za zmanjšanje vplivov
najpomembnejših pritiskov iz področja kmetijstva na podtalnico.
Pri izvedbi letne bilance dušika za vse pomembnejše tipe kmetijskih gospodarstev in skupne bilance
dušika v različnih 4- letnih kolobarjih bo na osnovi izvedenih meritev dušika in vzpostavitvijo baz
podatkov o mehanski analizi tal za najpomembnejše tipe tal v prostoru ter evidenci rabe organskih in
mineralnih gnojil, ki vsebujejo dušik ter podatkov o porabi s pridelkom s strani rastlin definirana.
Erklären Sie warum Sie diese Partner gewählt haben. Wie werden diese zur Erzeugung der erwarteten
Ergebnisse beitragen? Beschreiben Sie die Rolle von jedem einzelnen Partner im Projekt.
Institut für öffentliche Gesundheit Marburg (ZZV MB)
ZZV MB ist involviert in die Arbeitsgruppen WP 1, WP 2, WP 3 und WP 4.
Beim ZZV MB gibt es mehr als 250 Beschäftigte, die in umweltorientierten Bereichen, in Human- und
hygienischer Mikrobiologie, sowie in den Bereichen Forschung und Entwicklung angestellt sind. ZZV
MB ist in Planungs- und Ausführungsprogrammen mit amtlicher Kontrolle von Nahrungsmitteln,
Inhaltsstoffen, die mit Nahrungsmittel und Wasser in Kontakt kommen, wie auch mit allgemeinen
Sicherheitsmaterialen und -produkten involviert. Außerdem gibt es Projekte zum
Trinkwassermonitoring und Programme zum Monitoring von Grundwasser underground water,
Oberflächenwasser, Boden und von Pflanzen. ZZV MB ist eine von Ministerien einberufene
Institution, die für die Beurteilung von Umwelteinflüssen verantwortlich ist. Experten von ZZV MB
sind ständige Mitglieder von einigen EU-Arbeitsgruppen im Bereich Nahrungsmittel, Wasser und
Materialen, die in den Kontakt mit Nahrung, Wasser und als Spielzeug verwendet vorkommen. ZZV
MBist in ganz Slowenien, wie auch in allen Nachfolgestaaten des früheren Jugoslawien, sowie in
Österreich und Ungern tätig. Es unterhält auch ständige Kontakte zu Institutionen in Österreich,
Deutschland, Dänemark und den Niederlanden. Das Hauptaugenmerk legt ZZV MB auf die organische
Chemie von persistenten organischen Schadstoffen (POP) und Komponenten, die auf der
Prioritätsliste der Wasserrahmenrichtlinie (WRRL) stehen. Das ZZV ist ein Institut mit
jahrzehntelanger Tradition in der Akkreditierung in SIST EN ISO/IEC 17025, SIST EN ISO/IEC 17020 and
ISO 9001 .
International nimmt man an folgenden Projekten teil: Cadaster, QSAR-QSPR und SI/AT-PMinterProjekten.
Schlüsselkräfte:
Venčeslav Lapajne, ist chemischer Ingenieur, mit jahrelanger Erfahrung in Bereichen von
Zulassungssystemen, Planungs- und Durchführungsprogrammen von offiziellen Beobachtungen und
51
anderen Monitoringformen. Herr Lapanje ist ein Experte auf dem Gebiet der Beurteilung von
Eingriffen in die Umwelt. Er nimmt an EU-Arbeitsgruppen mit Themenstellungen Trinkwasser,
natürlichem Mineralwasser und Materialen, die in Kontakt mit Wasser kommen teil. Herr Lapajne hat
einen Magister in XRF-Analyse von metallurgischen Materialen.
Institut für Ökologisches Ingenieurwesen (IEI)
IEI ist involviert in die Arbeitsgruppen WP 1, WP 2, WP 3 und WP 4.
IEI wurde 1989 gegründet. Heute ist es eines von Sloweniens führenden Firmen auf dem Gebiet der
Ökologie und sanitären Hydrotechniken. IEI forscht, entwirft und erarbeitet Lösungen für
unterschiedliche Probleme betreffend Wasserversorgung und Wasservorkommen, Abwasserseparation und -reinigung, sowie Abwasserbehandlung. Das Institut besteht aus drei
Organisationseinheiten: Dem Führungsbüro in Marburg und zwei Zweigstellen in Ljubljana und Celje.
Die Experten von IEI haben eine 30-jährige Erfahrung und kennen die Probleme in Slowenien. IEI
leitet das Grundwasser-Anreicherungsprojekt auf dem Vrbanski Plateau, der Hauptwasserquelle für
Marburg und die umliegenden Gebiete. IEI verwaltet auch die beiden größten
Wasserversorgungsprojekte in Slowenien – eines davon ist zur Sicherung der nachhaltigen
Wasserversorgung in Pomurje (Nordost-Slowenien). Während des Beitritts Sloweniens zur EU hatte
IEI diverse Partnerschaften im Zuge von PHARE, ISPA und SAPARD. IEI nimmt als Partner auch am
europäischen RECLAIM (OP6) Projekt zum Thema alternativer Wasservorkommen und
Wasseranreicherung im Untergrund teil. Innerhalb des MURMAN-Projekts wird IEI das Management
im Arbeitspaket 2 übernehmen und gleichzeitig ein Teil der Arbeitsgemeinschaft zur Leitung des
Arbeitspakets 1 sein.
Aus fachlicher Sicht wird IEI im Projekt aktiv an der Vorbereitung der Datenbank teilnehmen, wie
auch an der Bestimmung von Maßnahmen zur Reduzierung der Schadstoffeinflüsse, inklusive der
Risikobewertung und Risikokontrolle über Modelle, wie auch an der Betreuung der Lysimeter-Station
Tezno. IEI Fachleute sind als Teil einer regionalen Zusammenarbeit mit österreichischen Experten bei
Themen der numerischen Modellierung in der ungesättigten Zone und im Grundwasser involviert.
Dank der langjährigen Erfahrungen in zahlreichen Projekten mit Stakeholdern wird IEI auch aktiv an
der Präsentation der Arbeitsergebnisse im Rahmen von geplanten Workshops und auf der geplanten
Konferenz dabei sein, wie auch die regionale Wasserversorger-Plattform unterstützen.
Schlüsselexperten:
Irena Kopač, Master of Science als Senior Ingenieurin mit einer 30-jährigen Erfahrung auf dem Gebiet
der Wasservorkommen, im besonderen Grundwasser, Wasserversorgungssystemen und
Risikobewertung von Wasserquellen, wie auch von Wasserversorgungen und Risikokontrollen mit
dem HACCP Wasser-Versorgungssystem. Als verantwortliche Projektingenieurin war sie in das
europäische RECLAIM-Projekt involviert. Sie hat auch als verantwortliche Projektingenieurin das
Konzept für das Wasserversorgungssystem in Pomurje ausgearbeitet. Frau Kopač hat einen BA und
einen MA als Zivilingenieurin.
Željko Blažeka, BSc, ist seit seiner Gründung der Besitzer und Direktor des IEI. Er hat einen BA als
Zivilingenieur und eine über 30-jährige Erfahrung als Direktor und verantwortlicher Projektingenieur
auf den Fachgebieten Trinkwasser, Abwasser und Kläranlagen. In den letzten 3 Jahren hat er die
Wasserversorgungsprojekte von Pomurje (Nordost Slowenien) und der Wasserversorgung in der
slowenischen Küstenregion (Südwest Slowenien) geleitet.
Wasserverband Grenzland Süd-Ost (GSO)
GSO ist involviert in die Arbeitsgruppen WP 2, WP 3 und WP 4.
Die Wasserversorgung Grenzland Südost kann sich glücklich schätzen, Wasser in entsprechender
Qualität und in ausreichender Menge ihren Mitgliedern zur Verfügung stellen zu können. 25
motivierte Mitarbeiter sorgen für einen reibungslosen Betriebsablauf. Für fachliche Fragen der
Grundwasserhydrologie und des Grundwasserschutzes existiert eine langjährige intensive
Kooperation mit JOANNEUM RESEARCH, Institut für WasserRessourcenManagement.
52
8 Brunnenstandorte, 9 Hochbehälter, 35 Pumpstationen, ca. 1.000 Schachtbauwerke und das
Verwaltungsgebäude mit Lagerhalle und Werkstätte in Fehring einschließlich der Funkfernwirkanlage
stellen die Infrastruktur zur Versorgung von ca. 110.000 Einwohnern dar. Die Überwachung und
Steuerung der Anlagen erfolgt mittels einer dem modernsten Stand der Technik entsprechenden
Funkfernwirkanlage, wobei die Brunnen, Pumpwerke und Hochbehälter vom Unternehmenssitz in
Fehring aus bedient bzw. gesteuert werden.
Unter der technischen Leitung des Verbandes wurde ein Fernwirksystem zur Überwachung der
Wassernetze der Gemeinden entwickelt. Mit geringen Kosten ermöglicht dieses Internet-gestützte
System eine Optimierung der Überwachung und Betriebsführung der Anlage. Alle maßgeblichen
Betriebszustände werden rund um die Uhr aufgezeichnet und sind jederzeit abrufbar. Undichtheiten
im Rohrsystem können frühzeitig erkannt und behoben werden. Personalaufwand,
Ressourceneinsatz und Energiekosten können damit deutlich reduziert werden.
Die Wasserversorgung Grenzland Südost ist Mitinitiator und Gründungsmitglied des
Wasserverbandes
Transportleitung
Oststeiermark,
der
derzeit
im
Rahmen
des
Wasserversorgungsplanes Steiermark die Trinkwassertransportleitung von Graz über Gleisdorf nach
Hartberg errichten wird. Mit Fertigstellung der Transportleitung Oststeiermark wird die
Wasserversorgung langfristig abgesichert und damit auch eine wesentliche Grundlage für die weitere
positive Entwicklung der Region geschaffen.
Steiermärkische Landesregierung, Fachabteilung 19A (STY)
STY ist involviert in die Arbeitsgruppen WP 2, WP 3 und WP 4.
Koordination von Wassermanagement Angelegenheiten in der Steiermark
Koordination von Wasserressourcenmanagement in der Steiermark
Implementierung EU-WFD
Hydrographie (Oberflächengewässer und Grundwasser, Hydrographischer Dienst und
Beobachtungen)
Audit von Wassermanagement in stationären Gebieten
Integrierter Flussgebietsmanagement Plan für Einzugsgebiete der Mur, Enns und Raab
Koordination von EU-Wassermanagement Agenden, Auswertung und Implementierung von Wasser
relevanten Richtlinien
Administration von wasserrelevanten Gebieten des öffentlichen Interesses
Subventionierung von Maßnahmen zur Wasserversorgung und Abwasserbehandlung
Umweltbundesamt (UBA)
UBA ist involviert in die Arbeitsgruppen WP 2, WP 3 und WP 4.
Die Abteilung für organische Analysen führt Umweltanalysen im Fachbereich der organischen
Spurenanalytik durch. Dabei kommen moderne Analysensysteme wie z.B. 2 GC-HRMS (gas
chromatography- high resolution mass spectrometry) und vier LC-MS/MS (liquid chromatography
coupled with tandem mass spectrometry) zum Einsatz. Die Bestimmung von neu in der Umwelt
vorkommenden Schadstoffen bzw. von Schadstoffen, die durch die Weiterentwicklung der
Analysensysteme der Bestimmung zugänglich wurden, gewann in den letzten Jahren immer mehr an
Bedeutung. Pestizide und im speziellen deren relevanten Abbauprodukte wurden in den
unterschiedlichsten Umweltbereichen vor allem jedoch im Wasser untersucht. Die Verunreinigung
des Grundwassers mit Pestiziden und/oder deren Abbauprodukten wurde in den letzen drei Jahren
in Österreich beobachtet. Dabei wurden problematische Konzentrationsbereiche von einigen neu
gefundenen bzw. wenig untersuchten Pestiziden gefunden.
Beschreibung der beteiligten Personen:
Oliver Gans ist stellvertretender Abteilungsleiter der Abteilung „Organische Analysen“ am
Umweltbundesamt. Herr Gans hat mehr als 10 Jahre Arbeitserfahrung mit der Analyse von
Schadstoffen in allen Umweltmedien. In verschiedenen nationalen und internationalen Projekten
wurde das Auftreten und das Verhalten von organischen Schadstoffen wie Pestizide,
53
Arzneimittelwirkstoffe, Biozide, Tenside, endokrin wirksame Substanzen usw. in der Umwelt
untersucht. Zudem war Herr Gans bereits Projektleiter in mehreren größeren nationalen Projekten.
Andrea Fuhrmann ist Doktoratsstudentin an der Universität für Bodenkultur in Wien und führt ihre
praktischen Versuche im chemisch-analytischen Labor am Umweltbundesamt durch. In ihrer Arbeit
werden der Verbleib und das Verhalten von neuen und bisher wenig untersuchten Pestiziden in der
Umwelt erforscht. Im Speziellen werden Verlagerungen im System Boden-Wasser-Pflanze betrachtet.
Wasserversorger Murska Sobota (WSMS)
Inkludiert in den Arbeitspaketen WP 2 und WP 4.
WSMS ist in den Arbeitspaketen WP 2 und 3 mit der Absicht involviert, die Ergebnisse des Projekts
als strategische Basis für zukünftige Managementpläne von den umfangreichen Plänen des
öffentlichen Wasserversorgungssystems im Einzugsgebiet der Mur zu implementieren. Dieser
Management Plan wird als Modell für die öffentlichen Wasserversorger in anderen Regionen
Sloweniens dienen, inklusive den Aktivitäten bei der Informationsveröffentlichung.
Wasserwerk Marburg (WSMB)
WSMB ist inkludiert in den Arbeitspaketen WP 2 und WP 4.
Das Wasserwerk Marburg ist seit 100 Jahren als öffentliches Unternehmen für die Wasserversorgung
im Drau-Einzugsgebiet verantwortlich. Es liefert Wasser an nahezu 190.000 Einwohner in den 17
Gemeinden im Nord-Osten Sloweniens und ist praktisch der größte Operator für die öffentliche
Wasserversorgung in diesem Gebiet. Das öffentliche Versorgungssystem inkludiert
Wasservorkommen des alluvialen Aquifers vom Dravsko Polje und Oberflächenwasser der Drau für
künstliche Grundwasseranreicherung auf dem Vrbanski Plateau. So konnten viele Erfahrungen zur
Bewertung der Landwirtschaft und den Belastungen der Industrie auf das Grundwasser, besonders
Trinkwasser, Nitrat, Pestizide und chemische Schadstoffe gewonnen werden.
MBV ist als Betriebsführender der Station Tezno RLS in das Projekt und als Leiter von
Untergrundmonitoring der eigenen Wasserressourcen involviert. Außerdem bringt das Unternehmen
Erfahrungen im Bereich der Veröffentlichung von Informationen für Trinkwasserkonsumenten ein.
Auch für den Entwurf der Wasser-Plattform ist das MBV sehr wichtig.
Stadtgemeinde Murska Sobota (MOMS)
MOMS ist inkludiert in den Arbeitspaketen WP 2 und WP 4.
Die Stadtgemeinde Murska Sobota wird im Projekt als Partner mitwirken indem sie die Daten und
Informationen hinsichtlich der Wasserverwaltung in der Stadtgemeinde Murska Sobota und dem
Mura Becken mit denen sie verfügt, an alle im Projekt einbezogenen Organisationen und an alle nach
dem Recht in Projekt mitwirkende Organisationen vermitteln wird. In Rahmen des Projekts wird die
Stadtgemeinde Murska Sobota aktiv bei der Vorbereitung und Vorführung der Forschungsarbeiten
und Studien, Workshops und Treffen teilnehmen und alle Informationen und Daten, die mit dem
Projekt gewonnen wurden, sollen ihr zur Verfügung stehen.
Institut für Landwirtschaft und Forstwirtschaft Marburg (MAFI)
MAFI ist in den Arbeitspaketen WP 2, WP 3 und WP 4 inkludiert.
MAFI betreut die chemischen, mechanischen und pedologischen Bodenanalysen in den
Wasserschutzgebieten, führt die Beurteilung der Schadstoffe von landwirtschaftlichen Aktivitäten im
Grundwasserbereich durch und unterstützt bei der Weitergabe der Informationen an die Landwirte.
MAFI vergleicht unterschiedliche Methoden landwirtschaftlicher Produktionen (Standard, integriert,
umweltfreundlich) und ihre Effekte und Risiken auf die Wasserverschmutzung. MAFI tritt auch als
Repräsentant für Berater und Landwirte auf. Es werden auch Berechnungen des SPI (Nachhaltigen
Produktions-Index) und introduction of “traces” as a tool for improving consultancy services in the
region. Auch die Entwicklung von unterschiedlichen Szenarien bei der Inanspruchnahme von
54
landwirtschaftlichen Flächen und die Bewertung der Effekte auf die Qualität des Grundwassers
werden durchgeführt.
Das Institut für Landwirtschaft und Forstwirtschaft wird Instruktionen und Leitlinien für eine gute
landwirtschaftliche Praxis in Wasserschutzgebieten ausarbeiten (Empfehlungen von Fruchtfolgen für
unterschiedliche Typen von Landwirtschaften im Projektgebiet, Planerstellung für die Benützung von
Medikamenten in Wasserschutzgebieten, Anleitungen zum Einsatz von mineralischen und
organischen Düngern bei unterschiedlichen Fruchtfolgen und landwirtschaftlichen Methoden, wie
auch die Berechnung der jährlichen Stickstoffbilanz für alle landwirtschaftlichen Betriebe im
Projektgebiet und die Stickstoffbilanz für eine Fruchtfolge). KGZM wird je 5 Workshops im Pomurje
und Podravje Gebiet mit verschiedenen Themenschwerpunkten leiten (geeignete Fruchtfolgen für
die Landwirtschaft in den Wasserschutzgebieten, organischer Dünger in den Wasserschutzgebieten,
mineralischer Dünger in den Wasserschutzgebieten, Einfluss von eingesetzten Medikamenten bei
den wichtigsten Kulturen auf das Grundwasser, potenzielle Gefährdungen von Geflügelzucht auf das
Grundwasser) und das benötigte Informationsmaterial dazu zusammenstellen. Diese Aktivitäten
werden die Maßnahmen für die Reduzierung der landwirtschaftlichen Grundwasserbelastungen
unterstützen.
Die Ausarbeitung von jährlichen Stickstoffbilanzen für alle größeren Arten von landwirtschaftlichen
Betrieben und die totale Stickstoffbilanz in unterschiedlichen 4-Jahres Fruchtfolgen werden definiert
über die durchgeführten Stickstoffmessungen und die bestehenden Datenbanken für mechanische
Bodenanalysen im Gebiet; dazu kommen noch die verwendeten organischen und mineralischen
Stickstoffdünger wie auch der Ernteertrag.
3.3.2 Usposobljenost partnerjev / Kompetenz der Partner
Opišite usposobljenost, izkušnje in organizacijske zmogljivosti vsakega partnerja glede na predlagano
vlogo v projektu.
Zavod za zdravstveno varstvo Maribor (ZZV MB)
ZZV MB je vodilni partner, koordinator vseh dejavnosti v projektu in glavna kontaktna institucija za
vse zainteresirane strani.
V okviru projekta MURMAN je ZZV MB določena naloga vodje DS 1 – Vodenje in koordinacija projekta
in DS 4 – Regionalno sodelovanje in razširjanje informacij. Prav slednje je ključno področje celovitega
ravnanja z medregijskim prostorom, ki zagotavlja za življenje sprejemljivo bivalno okolje. Na
strokovnem področju bo ZZV MB sodeloval še v DS 2 – Obvladovanje tveganja predvsem z vidika
priprave in obvladovanja podatkov in informacij o stanju okoljskih prvin. S strokovnega stališča so
interesna področja dela ZZV MB delovanje razmere v podzemni vodi, površinskih vodah ter tleh ter
njihov vpliv na stanje v kvaliteti in zdravstvenih tveganjih pitne vode. Za obvladovanje razmer je
ključno delo na raziskovalni lizimetrski postaji na Teznem ter delovanje mreže vrtin za spremljanje
vode – z vidika kakovosti podzemne in površinske vode, spremljanje kemijskega in ekološkega stanja
površinske in podzemne vode, analiza trendov, priprava multikriterijskih analiz za zagotavljanje varne
oskrbe z zdravo pitno vodo, priprava analize tveganja za ključna onesnaževala, priprava analize
pritiska posameznih uporabnikov na vodna telesa, ocena masnega prenosa posameznih onesnaževal,
sodelovanje na področju spojenega modeliranja pretoka in prenosa podzemne vode, sodelovanje pri
obveščanju in ozaveščanju različnih ciljnih skupin, pa tudi izmenjava znanja v čezmejni regiji, ocena
tveganja pitne vode za zdravje ljudi, analiza ocene sprememb posameznih podnebnih parametrov ter
vplivov njihovih trendov na varno oskrbo z zdravo pitno vodo.
Institut za ekološki inženiring (IEI)
IEI ima dolgoletne in tudi mednarodne izkušnje pri vodenju in koordinaciji velikih projektov ter v
sodelovanju v konzorcijskih projektih, ki so obravnavali probleme varovanja in izkoriščanja
podzemnih voda. Svoje izkušnje bo lahko uporabil tako v pomoč vodenja in koordinacije projekta kot
tudi na ožjem strokovnem področju obladovanj tveganja za podzemno vodo, določitvijo ukrepov s
55
podporo numeričnega modeliranja toka podzemne vode. Glede na to, da je IEI že bil organizator
mednarodne konference (RECLAIM WATER, 2008) z udeležbo strokovnjakov iz vseh celin sveta ter
soorganizator nekaterih lokalnih in regionalnih delavnic in posvetovanj, lahko veliko pripomore tudi
pri regionalnem sodelovanju in razširjanju informacij. IEI je prav tako že od postavitve raziskovalne
lizimetrske postaje Tezno vključen v njeno vodenje in obdelavo podatkov, 20 let pa je vključen v
vodenje mreže vrtin za spremljanje vode ob upoštevanju kakovosti podzemne in površinske vode,
spremljanje količinskega stanja površinske in podzemne vode, izvedb študij, ki zadevajo vplive
posameznih uporabnikov prostora na vodne sisteme, ocene masnega prenosa posameznih
onesnaževal, sodelovanje na področju spojenega modeliranja pretoka in prenosa onesnaževal do
podzemne vode in po njej, priprave in nadzorovanja rezultatov pritiskov ter oceno njihovega vpliva
na stanje podzemne vode, pripravo ukrepov za zmanjšanje vpliva ključnih pritiskov in izmenjavo
znanja v čezmejni regiji. IEI je prav tako že od začetka uvedbe HACCP sistema kot zakonsko
obligatornega (2004) vključen tudi v ocene tveganj in njihovih obladovanj na področju varne oskrbe s
pitno vodo od vodoprispevnih področij do uporabnikov. Te svoje izkušnje je tudi koristno uporabil v
EU projektu RECLAIM WATER, kjer je bil vključen v delovni paket, ki se je ukvarjal z možnimi tveganji
za podzemne vode in pristopi njihovega obvladovanja. Glede na strokovne izkušnje, dobro
poznavanje prostora, ki ga pokriva ta projekt, dostop do določenih že obstoječih baz podatkov daje
IEI eno od ključnih vlog za uspešno uresničitev tega projekta.
Oskrba z vodo Grenzland Süd-Ost (GSO)
GSO lahko oskrbi svoje odjemalce z vodo visoke kvalitete in v velikih količinah. Za delovanje sistema
je zadolženih 25 zaposlenih. Glede znanstvenih vprašanj že dalj časa sodeluje z JOANNEUM
RESEARCH, Inštitutom za vodo, energijo in trajnostni razvoj.
Infrastruktura GSO vsebuje 8 vodnjakov za oskrbo, 9 visokih rezervoarjev, 35 črpališč in skoraj 1000
objektov za oskrbo okoli 110.000 ljudi. Nadzor in regulacija se izvaja z najsodobnejšim sistemom v
kraju delovanja Fehringu.
Pod tehničnim vodstvom združenja je bil sistem oskrbe z vodo avtomatiziran, kar je omogočilo
spremljanje vodnega omrežja skupnosti.
Obratovanje objektov podprto z internetnim sistemom prihrani veliko stroškov in optimizira
delovanje. Spremljanje vseh objektov poteka podnevi in ponoči, vsa odstopanja system hitro zazna in
tako prihrani vire in energijo.
GSO je pobudnik in ustanovni član uprave vodnega prometa vzhodne Štajerske, oskrba z vodo bo
dolgoročno ohranjena, kar ugodno vpliva na razvoj regije.
Vlada Štajerske, 19A (STY)
Koordinacija zadev, povezanih z gospodarjenjem z vodami na Štajerskem
Koordinacija gospodarjenja vodnimi viri na Štajerskem
Izvajanje okvirne direktive EU o vodi
Hidrografija (količine površinskih voda in podzemne vode, hidrografska služba in opazovanje)
Informacijski sistem in register voda
Revizija gospodarjenja z vodo v stanovanjskih območjih
Integralni načrt upravljanja porečja za območja zajetij rek Mura, Enns in Raba
Koordinacija evropskih zadev s področja gospodarjenja z vodami, poročanje in izvajanje direktiv, ki se
nanašajo na vodo
Upravljanje področij iz javne domene, povezanih z vodo
Subvencioniranje ukrepov za oskrbo z vodo in ravnanje z odpadki
Umweltbundesamt (UBA)
Oddelek za organsko analizo izvaja visoko specializirane okoljske analize. Opremo sestavlja več GCMS (vključno z dvema specializiranima MS in GC-MS/MS), HPLC in trije LC-MS/MS. Ker je bilo
določanje pojavljajočih se onesnaževal v preteklih letih glavna usmeritev, so merili pesticide in
56
ustrezne metabolite v različnih delih okolja, zlasti v (odpadni) vodi. V zadnjih treh letih so spremljali
onesnaženje podzemne vode s pesticidi in/ali ustreznimi metaboliti v Avstriji. Ugotovljene so bile
problematične ravni koncentracij nekaterih na novo registriranih in manj raziskanih pesticidov.
Profil posameznih udeležencev:
Oliver Gans je namestnik vodje Oddelka za organsko analizo v Umweltbundesamt. Oliver ima več kot
deset let izkušenj, zlasti pri analizi pojavljajočih se onesnaževal v različnih delih okolja. V več
nacionalnih in mednarodnih projektih je bilo ugotovljeno pojavljanje in obstoj organskih onesnaževal,
kakor so pesticidi, farmacevtski izdelki, biocidi, površinsko aktivne snovi, endokrini distruptorji itd.
Poleg teh aktivnosti je bil Oliver projektni vodja v več velikih nacionalnih projektih.
Andrea Fuhrmann je doktorska študentka na Univerzi za naravne vire in uporabne vede o življenju na
Dunaju in opravlja prakso na Umweltbundesamt. Njene študije raziskujejo obstoj in obnašanje novih
in ustreznih pesticidov, zlasti preučuje prenos v tla, rastline in vodo.
Vodovod Murska Sobota (WSMS)
WSMS je vključen v DS 2, DS 3 in DS 4.
WSMS je vključen v DS 2 in 3 zaradi uvajanja rezultatov projekta kot strateške podlage v načrte
upravljanja celovitega načrta sistema javne oskrbe z vodo v območju porečja Mure – ta načrt
upravljanja se bo uporabljal kot model za načrte javne oskrbe z vodo v nekaterih drugih regijah
Slovenije, vključno z aktivnostmi s področja razširjanja informacij.
Mariborski vodovod (WSMB)
WSMB je največji upravljavec javnega vodovodnega sistema v severovzhodu Slovenije. Ima
usposobljene in kadrovske ustrezne enote za celotni spekter vzdrževanja objektov javnega
vodovodnega sistema, ki vključujejo tudi objekte monitoringa in RLS Tezno. MBV ima tudi bogate,
skoraj 20-letne izkušnje ob delovanju umetnega bogatenja podzemne vode na Vrbanskem platoju s
pomočjo obrežne infiltracije dravske vode in bo tako lahko prispeval tudi k strokovni plati projekta z
izkušnjami s področja uporabe obrežne infiltracije reke Drave za umetno bogatenje vodonosnika
podzemne vode – sistem, ki je predviden tudi za izvajanje v porečju Mure z uporabo reke Mure kot
vodnega vira za bogatenje vodonosnika podzemne vode v porečju Mure. MBV je bil tudi vsa ta leta
aktiven deležnik v tem prostoru pri podpori varovanja vodnih virov, marsikateri projekti so se lahko
izvedli tudi zaradi njegove podpore. Tako je prav gotovo tudi eden od neizogibno potrebnih
partnerjev v predvideni platformi za oskrbo regije z vodo, ki se jo želi oblikovati znotraj tega projekta.
Mestna občina Murska Sobota(MOMS)
Mestna občina Murska Sobota (MOMS) ima izkušnje na večjih infrastrukturnih in drugih projektih, ki
jih vodi od planiranja do izvedbe. Trenutno ima 54 zaposlenih, od tega 11 na Oddelku za
infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne službe, ki se ukvarjajo s prostorskimi
strateškimi akti in prostorskimi izvedbenimi akti, pripravljajo strategije razvoja na različnih področjih
upravljanja z okoljem ter se ukvarjajo z izgradnjo in vzdrževanjem gospodarske javne infrastrukture.
Kmetijsko gozdarski zavod Maribor (MAFI)
KGZM je vključen v DS 2, DS 3 in DS 4; njegovo delo bo osredotočeno na vprašanja v zvezi s
kmetijstvom – kemijsko, mehansko in pedološko analizo tal, študij različnih scenarijev kmetijske
proizvodnje (klasične, integralne in ekološke) ter njihovega vpliva na kemijsko stanje podzemne vode,
pa tudi na uvajanje v dokumente prostorskega načrtovanja na območju porečja Mure.
Kmetijsko gozdarski zavod bo pripravil navodila in smernice dobre kmetijske prakse gnojenja z
dušikom in uporabe fitofarmacevtskih sredstev na vodovarstvenih območjih v skladu z obstoječo
zakonodajo in izvedel prenos teh informacij do uporabnikov na terenu.
Beschreiben Sie die Kompetenz, Erfahrung und Organisationskapazität der Partner im Bezug auf die
geplante Rolle im Projekt.
57
Institut für öffentliche Gesundheit Marburg (ZZV MB)
ZZV MB ist der Lead-Partner, der Koordinator aller Aktivitäten im Projekt und die erste Anlaufstelle
für alle interessierten Beteiligten.
Als Teil des MURMAN-Projekts wurde ZZV MB mit der Leitung der Arbeitspakete WP 1 (Projekt
Management und Koordination) und WP 4 (Regionale Zusammenarbeit und Weitergabe der
Informationen) beauftragt. Das letztere ist das Hauptgebiet der umfassenden Vorbereitung in einem
überregionalen Gebiet, welches eine lebenswerte Umwelt sichert. ZZV MB wird auch in WP 2 (Risiko
Kontrolle) mitarbeiten, wo es in erster Linie um die Vorbereitung und das Management von Daten
und Informationen bzgl. Umweltelementen geht. Aus fachlicher Sicht liegen die Schwerpunkte von
ZZV MB bei den Verhältnissen im Grundwasser, Oberflächenwasser und Boden und deren Einflüsse
auf die Qualität und die Gesundheitsrisiken mit Trinkwasser. Die Arbeit an der Forschungsstation
Tezno ist wesentlich für die Tätigkeiten vor Ort, wie der Betrieb eines Monitoring-Netzwerks mit
Tiefenbohrungen – in Bezug auf die Qualität des Grund- und Oberflächenwassers, Monitoring der
chemischen und umweltrelevanten Einflüsse auf das Oberflächen- und Grundwasser, Trendanalysen,
Ausarbeitung von Multi-Kriterien-Analysen zur Sicherung der Wasserversorgung mit gesundem
Trinkwasser, Darstellung der Risikoanalysen der Hauptschadstoffe, genaue Angaben der Analysen
von Schadstoffen einzelner Nutzer des Wasserkörpers, Beurteilung des Massentransfers von
spezifischen Verschmutzungsstoffen, Darstellung der gemeinsamen Modellierung vom Fließ- und
Stofftransport im Untergrund, Informationsveröffentlichung zu verschiedenen Zielgruppen, auch um
das Bewusstsein zu steigern, wie auch die Weitergabe des Wissens in der grenzüberschreitenden
Region, Beurteilung der Risiken auf die menschliche Gesundheit, Analyse der bewerteten
Änderungen durch bestimmte Klimaparameter und deren Einflüsse auf eine sichere
Trinkwasserversorgung.
Institut für Ökologisches Ingenieurwesen (IEI)
IEI hat jahrelange internationale Erfahrung im Management und der Koordination von Großprojekten
und Zusammenarbeit innerhalb von Gemeinschaftsprojekten mit Schwerpunkten zur
Grundwasserschonung und -verwendung. IEI kann seine Erfahrungen beim Projektmanagement und
Koordination einbringen, aber auch beim Fachmanagement von Bewertungen in Bezug auf
Grundwasser,
Bestimmung
von
Maßnahmen
unterstützt
durch
numerische
Grundwassermodellierung. Seit IEI eine internationale Konferenz (RECLAIM WATER, 2008) mit
Experten aus der ganzen Welt organisiert hat und einige lokale und regionale Workshops
mitorganisiert hat, bestehen hier Möglichkeiten der regionalen Zusammenarbeit und
Informationsverteilung. Auch durch die Etablierung der Forschungsstation Tezno ist IEI in deren
Management und Datenverarbeitung und seit 20 Jahren auch in das Management von
Wassermonitoring-Netzwerken eingebunden; in Bezug auf die Qualität von Grund- und
Oberflächenwasser, Monitoring der Quantitätsmengen von Oberflächen- und Grundwasser,
Ausarbeitung von Studien, die sich mit dem Einfluss von verschiedenen Nutzern und deren Einfluss
auf das Wassersystem beschäftigen, Beurteilung von Massenverfrachtungen von bestimmten
Schadstoffen, Zusammenarbeit bei der gemeinsamen Modellierung von Fließ- und Stofftransport von
Schadstoffen ins und durch das Grundwasser, Ausarbeitung von Maßnahmen zur Reduzierung der
Einflüsse von Hauptschadstoffen und dem Wissenstransfer in der Grenzregion. Seit dem Start des
HACCP-Systems (per Gesetz verpflichtend seit 2004) ist IEI auch in die Beurteilung von Risiken und
deren Kontrolle der sicheren Trinkwasserversorgung von den Wassereinzugsgebieten bis zum
Konsumenten involviert. Das Institut nutzte die Erfahrungen aus dem EU-Projekt RECLAIM WATER,
wo es in der Arbeitsgruppe zum Thema potenzielle Risiken im Grundwasser und Möglichkeiten der
Kontrolle beteiligt war. Die Fachkompetenz, die gute Ortskenntnis über das Projektgebiet und der
Zugang zu verschiedenen Datenbanken macht IEI zu einem Schlüsselpartner in der Realisierung des
Projekts.
Wasserverband Grenzland Süd-Ost (GSO)
58
Die Wasserversorgung Grenzland Südost kann sich glücklich schätzen, Wasser in entsprechender
Qualität und in ausreichender Menge ihren Mitgliedern zur Verfügung stellen zu können. 25
motivierte Mitarbeiter sorgen für einen reibungslosen Betriebsablauf. Für fachliche Fragen der
Grundwasserhydrologie und des Grundwasserschutzes existiert eine langjährige intensive
Kooperation mit JOANNEUM RESEARCH, Institut für WasserRessourcenManagement.
8 Brunnenstandorte, 9 Hochbehälter, 35 Pumpstationen, ca. 1.000 Schachtbauwerke und das
Verwaltungsgebäude mit Lagerhalle und Werkstätte in Fehring einschließlich der Funkfernwirkanlage
stellen die Infrastruktur zur Versorgung von ca. 110.000 Einwohnern dar. Die Überwachung und
Steuerung der Anlagen erfolgt mittels einer dem modernsten Stand der Technik entsprechenden
Funkfernwirkanlage, wobei die Brunnen, Pumpwerke und Hochbehälter vom Unternehmenssitz in
Fehring aus bedient bzw. gesteuert werden.
Unter der technischen Leitung des Verbandes wurde ein Fernwirksystem zur Überwachung der
Wassernetze der Gemeinden entwickelt. Mit geringen Kosten ermöglicht dieses Internet-gestützte
System eine Optimierung der Überwachung und Betriebsführung der Anlage. Alle maßgeblichen
Betriebszustände werden rund um die Uhr aufgezeichnet und sind jederzeit abrufbar. Undichtheiten
im Rohrsystem können frühzeitig erkannt und behoben werden. Personalaufwand,
Ressourceneinsatz und Energiekosten können damit deutlich reduziert werden.
Die Wasserversorgung Grenzland Südost ist Mitinitiator und Gründungsmitglied des
Wasserverbandes
Transportleitung
Oststeiermark,
der
derzeit
im
Rahmen
des
Wasserversorgungsplanes Steiermark die Trinkwassertransportleitung von Graz über Gleisdorf nach
Hartberg errichten wird. Mit Fertigstellung der Transportleitung Oststeiermark wird die
Wasserversorgung langfristig abgesichert und damit auch eine wesentliche Grundlage für die weitere
positive Entwicklung der Region geschaffen.
Land Steiermark, FA 19A (STY)
Koordination von Wassermanagement Angelegenheiten in der Steiermark
Koordination von Wasserressourcenmanagement in der Steiermark
Implementierung EU-WFD
Hydrographie (Oberflächengewässer und Grundwasser, Hydrographischer Dienst und
Beobachtungen)
Audit von Wassermanagement in stationären Gebieten
Integrierter Flussgebietsmanagement Plan für Einzugsgebiete der Mur, Enns und Raab
Koordination von EU-Wassermanagement Agenden, Auswertung und Implementierung von Wasser
relevanten Richtlinien
Administration von wasserrelevanten Gebieten des öffentlichen Interesses
Subventionierung von Maßnahmen zur Wasserversorgung und Abwasserbehandlung
Umweltbundesamt (UBA)
Die Abteilung für organische Analysen führt Umweltuntersuchungen im Fachbereich der organischen
Spurenanalytik durch. Dabei kommen moderne Analysensysteme wie z.B. 2 GC-HRMS (gas
chromatography high resolution mass spectrometry) und vier LC-MS/MS (liquid chromatography
coupled with tandem mass spectrometry) zum Einsatz. Die Bestimmung von neu in der Umwelt
vorkommenden Schadstoffen bzw. von Schadstoffen, die durch die Weiterentwicklung der
Analysensysteme der Bestimmung zugänglich wurden, gewann in den letzten Jahren immer mehr an
Bedeutung. Pestizide und im speziellen deren relevanten Abbauprodukte wurden in den
unterschiedlichsten Umweltbereichen vor allem jedoch im Wasser untersucht. Die Verunreinigung
des Grundwassers mit Pestiziden und/oder deren Abbauprodukten wurde in den letzen drei Jahren
in Österreich beobachtet. Dabei wurden problematische Konzentrationsbereiche von einigen neu
gefundenen bzw. wenig untersuchten Pestiziden gefunden.
Beschreibung der beteiligten Personen:
59
Oliver Gans ist stellvertretender Abteilungsleiter der Abteilung „Organische Analysen“ am
Umweltbundesamt. Herr Gans hat mehr als 10 Jahre Arbeitserfahrung mit der Analyse von
Schadstoffen in allen Umweltmedien. In verschiedenen nationalen und internationalen Projekten
wurde das Aufteten und das Verhalten von organischen Schadstoffen wie Pestizide,
Arzneimittelwirkstoffe, Biozide, Tenside, endokrin wirksame Substanzen usw. in der Umwelt
untersucht. Zudem war Herr Gans bereits Projektleiter in mehreren größeren nationalen Projekten.
Andrea Fuhrmann ist Doktoratsstudentin an der Universität für Bodenkultur in Wien und führt ihre
praktischen Versuche im chemisch-analytischen Labor am Umweltbundesamt durch. In ihrer Arbeit
werden der Verbleib und das Verhalten von neuen und bisher wenig untersuchten Pestiziden in der
Umwelt erforscht. Im Speziellen werden Verlagerungen im System Boden-Wasser-Pflanze betrachtet.
Wasserversorger Murska Sobota (WSMS)
Inkludiert in WP 2, WP 3 und WP 4.
VMS ist in den Arbeitspaketen WP 2 und 3 mit der Absicht involviert, die Ergebnisse des Projekts als
strategische Basis für zukünftige Managementpläne bei den umfassenden Plänen des öffentlichen
Wasserversorgungssystems im Einzugsgebiet der Mur zu implementieren. Dieser Management Plan
wird als Modell für die öffentlichen Wasserversorger in anderen Regionen Sloweniens dienen,
inklusive den Aktivitäten bei der Informationsveröffentlichung.
Wasserwerk Marburg (WSMB)
MBV ist das größte Unternehmen für die öffentliche Wasserversorgung im Nordosten Sloweniens. Es
hat ausgebildete Einheiten mit qualifiziertem Personal im gesamten System des Wasserwerks,
inklusive der Monitoring-Anlagen und Tezno RLS. MBV hat einen weiten 20-jährigen
Erfahrungsschatz mit künstlicher Grundwasseranreichung am Vrbanski Plateau mit der Infiltration
von Drauwasser und bringt so viel Expertenwissen ins Projekt ein. Ein solches System ist auch für das
Mur-Einzugsgebiet geplant, wo Murwasser für die künstliche Grundwasseranreicherung im
Einzugsgebiet der Mur herangezogen wird. Über die letzten Jahre hat MBV aktiv an der Sicherung der
Wasserversorgung teilgenommen und so auch viele Projekte ermöglicht. So ist MBV auch ein
unverzichtbarer Partner bei der im Projekt geplanten Plattform zur Wasserversorgung der Region.
Stadtgemeinde Marburg (MOMS)
Die Stadtgemeinde Murska Sobota hat schon Erfahrungen mit größeren Infrastruktur- Projekten, bei
denen sie von der Plannung an bis zur Realisierung mitgewirkt hat. Zur Zeit hat die Gemeinde 54
Angestellte, 11 davon in der Abteilung für Infrastruktur, Umgebung und wirtschaftliche Öffentlichen
Dienste, zu deren Aufgaben Raum- und Strategieplannung gehört, Vorbereitung von
Entwicklungsstrategien für verschiedene Umweltbereiche, sowie der Ausbau und Instandhaltung der
öffentlichen Infrastruktur.
Institut für Landwirtschaft und Forstwirtschaft Marburg (MAFI)
MAFI ist in den Arbeitspaketen WP 2, WP 3 und WP 4 inkludiert.
Die Arbeit wird auf Fragen aus der Landwirtschaft fokussiert: Chemische, mechanische und
pedologische Bodenanalysen, Studien von unterschiedlichen Szenarien der landwirtschaftlichen
Produktion (Standard, integriert, umweltfreundlich) und ihre Effekte auf die chemischen
Bedingungen des Grundwassers, wie auch die Einbeziehung räumlicher Planungsdokumentation im
Mur Einzugsgebiet.
Das Institut für Landwirtschaft und Forstwirtschaft wird Instruktionen und Leitlinien für eine gute
landwirtschaftliche Praxis der Stickstoffdüngung und der Benützung von Medikamenten in
Wasserschutzgebieten entsprechend der derzeitigen Gesetze ausarbeiten und auch den Transfer der
Information zu den Nutzern vor Ort sichern.
60
3.3.3 Sodelovanje partnerjev izven programskega območja / Beteiligung der Partner außerhalb des
Programmgebietes
Označite, ali je kateri od partnerjev projekta izven programskega območja. / Markieren Sie ob einer
der Projektpartner nicht aus dem Programmgebiet stammt.
X
Da / Ja
Ne / Nein
Če da, utemeljite v okvirček zakaj je nujno njegovo sodelovanje pri projektu.
Agencija za okolje Avstrija (UBA)
Zvezna agencija za okolje je edina avstrijska strokovna institucija, ki se ukvarja z vsemi področji
varovanja okolja na nacionalni ravni. Vodi visoko specializiran laboratorij, ki izvaja analize organskih
in anorganskih sledi v vseh okoljskih medijih. Zato ima veliko let izkušenj z izvajanjem nacionalnih in
mednarodnih projektov, ki se ukvarjajo z analizo organskih in anorganskih onesnaževal (npr.
pesticidov, PAH, VOC, hormonov, farmacevtskih izdelkov, dioksinov, težkih kovin).
Akreditacijo v skladu z mednarodnim standardom EN ISO/IEC 17025 so pridobili leta 2001. Dejansko
področje akreditacije obsega okrog 150 testnih metod na področju kemijske analize, testiranja GSO
ter nadzora kakovosti goriv in biogoriv. Vse analize v predlaganem projektu bodo v okviru področja
akreditacije.
Tesni stiki z drugimi konzorcijskimi partnerji so bili že vzpostavljeni, ker so partnerji skupaj izvedli že
več projektov sodelovanja.
Wenn ja, begründen Sie die Notwendigkeit seiner Beteiligung am Projekt.
UMWELTBUNDESAMT (UBA)
Das Umweltbundesamt ist die einzige österreichische Facheinrichtung, die alle Bereiche des
Umweltschutzes bearbeitet. Das hochspezialisierte Umweltprüflabor führt organische und
anorganische Schadstoffanalytik in allen Umweltbereichen durch. Das Umweltbundesamt hat
dadurch bereits jahrelange Erfahrung in nationalen und internationalen Projekten gesammelt, wo
eine Vielzahl von Schadstoffen (wie Pestizide, PAH, VOC, Hormone, Arzneimittelwirkstoffe, Dioxine,
Schwermetalle) analysiert wurden.
Seit 2001 ist das chemisch-analytische Labor nach EN ISO/IEC 17025 akkreditiert. Der
Akkreditierungsumfang beinhaltet derzeit ca. 150 Bestimmungsmethoden. Alle in diesem Antrag
beschriebenen Methoden und Analysentechnologien werden im akkreditierten Bereich erfolgen.
Eine enge Zusammenarbeit mit anderen Partnern von diesem Projekt besteht bereits, da einige
Kooperationsprojekte gemeinsam abgeschlossen werden konnten.
3.3.4 Aktivnosti izven upravičenega območja / Aktivitäten außerhalb des zuschussfähigen
Programmgebiets
Označite, ali načrtujete aktivnosti izven upravičenega območja. / Markieren Sie ob Sie Aktivitäten
außerhalb des zuschussfähigen Programmgebiets planen.
Da / Ja
X
Ne / Nein
Če da, pojasnite in utemeljite zakaj je ta aktivnost nujno potrebna za izvedbo projekta.
61
Wenn ja, begründen Sie warum diese Aktivität für die Projektausführung durchaus erforderlich sei.
62
4. Območje pričakovanega vpliva / Räumlicher Wirkungsbereich
Izpolnite za osnutek projekta. / Muss für den Projektentwurf ausgefüllt werden.
Označite območja NUTS 3, na katera naj bi vplival projekt. / Markieren Sie die NUTS 3-Gebiete, auf
die sich das Projekt voraussichtlich auswirken wird.
Upoštevajte, da območje pričakovanega vpliva ni nujno enako območjem, na katerih se bodo izvajale
dejavnosti projekta. Obstaja možnost, da se nekatere dejavnosti izvajajo izven programskega
območja, vendar pa morajo izkazovati vpliv znotraj programskega območja.
Berücksichtigen Sie dabei, dass das Gebiet, auf das sich das Projekt voraussichtlich auswirken wird,
nicht unbedingt den Gebieten entspricht, in denen die Projektaktivitäten implementiert werden. Es ist
möglich, dass manche Aktivitäten außerhalb des Programmgebiets implementiert werden, sie müssen
jedoch eine Auswirkung innerhalb des Programmgebiets nachweisen.
Označiti/
Območje NUTS 3
markieren
Celotno
programsko
območje
X
Vzhodna Štajerska
X
Zahodna in Južna Štajerska
Gradec
Zgornja Štajerska – vzhod
Zgornja Štajerska – zahod
Spodnja Koroška
Celovec–Beljak
Zgornja Koroška
Južno Gradiščansko
Gorenjska
Koroška
Osrednjeslovenska
X
Podravska
X
Pomurska
Savinjska
NUTS 3 Gebiet
Gesamter Programmbereich
Oststeiermark
West- and Südsteiermark
Graz
Obersteiermark Ost
Obersteiermark West
Unterkärnten
Klagenfurt-Villach
Oberkärnten
Südburgenland
Gorenjska
Koroška
Osrednjeslovenska
Podravska
Pomurska
Savinjska
63
5. Opis čezmejnega sodelovanja / Beschreibung der grenzübergreifenden Kooperation
Za osnutek projekta označite z da ali ne, za popolno vlogo pa dodajte pojasnilo v okvirčku za
besedilo./ Für den Projektentwurf markieren Sie ja oder nein, für einen vollständigen Antrag geben
Sie im Textfeld Erklärungen an.
5.1
X
Skupno načrtovanje / Gemeinsame Planung:
Da/Ja
Ne/Nein
Celotni predlog projekta, vključno s cilji, finančnim načrtom in časovnim načrtom so v tesnem
sodelovanju pripravili vsi partnerji. Na dveh delavnicah (Gradec, 31. 03. 2010, in Maribor, 31. 05.
2010) so sodelovali predstavniki vseh partnerjev ter razpravljali o vsebini predloga in nadaljnjih
postopkih. Vloga, naloge in dolžnosti partnerjev so bile določene na teh dveh sestankih. Vsak partner
je opisal svoje dejavnosti in pripravil svoj finančni načrt. Vodilni partner je vključil prispevke
partnerjev v obrazec prijavnice projekta.
Der gesamte Projektantrag mit allen Zielen, dem Budget und dem Zeitplan wurde in enger
Zusammenarbeit aller Partner erstellt. Es fanden zwei Workshops (Graz 31.03.2010 und Marburg
31.05.2010) statt, wo Repräsentanten aller Partner beteiligt waren und über die Inhalte und die
nächsten Arbeitsschritte diskutiert wurden. Die Funktionen, Aufgaben und Verantwortungen der
Partner wurden bei diesen beiden Meetings geklärt. Jeder Partner musste die eigenen Aktivitäten
beschreiben und sein Budget errechnen. Die Inputs der Partner wurden durch den Lead-Partner im
Projektantrag zusammengefasst.
5.2
X
Skupno izvajanje / Gemeinsame Umsetzung:
Da/Ja
Ne/Nein
Vodilni partner prevzema celotno odgovornost za izvedbo projekta. Vsak partner je odgovoren za
izvajanje svojih dejavnosti, kakor je opisano v DS (glejte 2.6) Naloge, vloge in odgovornosti bodo
določene v partnerski pogodbi, ki jo morajo podpisati vodilni partner in vsi partnerji.
Der Lead-Partner trägt die gesamte Verantwortung bei der Projektdurchführung. Jeder Partner ist für
die Erfüllung seiner Aktivitäten wie in den Arbeitspaketen beschrieben (siehe Kapitel 2.6)
verantwortlich.
Aufgaben,
Funktionen
und
Verantwortlichkeiten
werden
in
der
Partnerschaftserklärung, welche zwischen dem Lead-Partner und den anderen Projektpartnern
unterzeichnet wird, vereinbart.
5.3
Skupno osebje / Gemeinsames Personal:
Opomba: O skupnem osebju govorimo, kadar po koncu projekta deluje ena skupna ustanova z
osebjem iz obeh držav (dolgoročna vizija).
Anmerkung: Eine gemeinsame Personalbesetzung wird erzielt, wenn nach Abschluss des Projekts
eine gemeinsame Institution mit Personal aus beiden Ländern besteht (langfristige Sicht).
Da/Ja
x
Ne/Nein
64
Skupno financiranje / Gemeinsame Finanzierung:
X
Da/Ja
Ne/Nein
Predviden je skupni finančni predračun, v katerem je vsak partner odgovoren za financiranje stroškov
svojih dejavnosti. Postopek nakazila denarja je določen v partnerski pogodbi v skladu z napredkom
izvedenih dejavnosti. Obstajajo letni cilji finančnega načrta.
Es ist ein gemeinsames Budget vorgesehen, wo jeder Projektpartner für die Finanzierung der eigenen
Aktivitäten verantwortlich ist. Der Geldtransfer ist in der Partnerschaftserklärung gemäß den
laufenden Aktivitäten vereinbart. Es bestehen jährliche Budgetziele.
65
6. Predvideni stroški projekta in financiranje / Voraussichtliche Projektkosten und Finanzierung
Za osnutek projekta izpolnite celotno poglavje razen točke 6.1.2. / Muss für den Projektentwurf ausgefüllt werden, außer Punkt 6.1.2.
6.1 Predvideni stroški projekta / Voraussichtliche Projektkosten
6.1.1 Stroški projekta v eurih / Projektkosten in Euro
Vnesite predvidene stroške po partnerjih in za celoten projekt po naslednjih kategorijah stroškov:
Stroški osebja (stroški osebja partnerjev projekta, ki delajo na projektu, vključno s potnimi stroški in dnevnicami osebja)
Stroški zunanjih izvajalcev (stroški zunanjih storitev – npr. za strokovnjake, študije, publikacije, prevajanje, promocijo)
Investicije (stroški opreme in materialnih sredstev, gradenj)
Administrativni stroški (stroški poslovanja – npr. najemnina prostorov, ogrevanje, pisarniški material itd.)
Legen Sie die voraussichtlichen Kosten pro Partner und die Gesamtprojektkosten informativ in die folgenden Kostenkategorien unterteilt dar:
Personalkosten (Kosten für das Personal der Projektpartner, das am Projekt arbeitet, einschließlich Reisekosten und Diäten)
Externe Kosten (Kosten externer Leistungen – z.B. für Experten, Studien, Veröffentlichungen, Übersetzung, PR)
Investitionen (Kosten für Ausstattung, Bau)
Betriebskosten ( z.B. Miete von Räumlichkeiten, Heizung, Büromaterialien)
Partner
1.
Stroški osebja /
Personalkosten
2.
Stroški zunanjih
izvajalcev /
Externe Kosten
3.
Investicije /
Investitionen
4.
Administrativni stroški /
Betriebskosten
5.
DDV
status*/MwSt
Status
6.
Celotni stroški
(1. – 4.) /
Gesamtkosten
(1. – 4.)
7.
Prihodki/
Einnahmen
8.
Celotni upravičeni
stroški /
Zuschussfähige
Gesamtkosten
Da/Ja
Ne/Nein
%
LP ZZV MB
P 1 IEI
P2 GSO
P 3 STY
P 4 UBA
P 5 WSMS
P 6 WSMB
P 7 MOMS
P 8 KGZM
Skupni
stroški
projekta/Gesamtprojektkosten
232.150,00
207.592,00
50.554,00
7.000,00
126.750,00
13.454,00
7.099,00
21.600,00
63.282,60
729.481,60
30.000,00
700,00
1.780,00
17.918,00
14.550,00
17.000,00
3.150,00
4.130,00
1500,00
25.000,00
600,00
600,00
516,00
3004,40
62.188,40
98.600,00
319.616,00
3.350,00
8.750,00
3.400,00
9.000,00
472.716,00
28.260,00
66
50%
Ne
20%
Ne
20%
Ne
Ne
3%
Ne
280.768,00
223.922,00
149.154,00
326.616,00
168.750,00
20.554,00
20.579,00
27.016,00
75.287,00
1.292.646,00
280.768,00
223.922,00
149.154,00
326.616,00
168.750,00
20.554,00
20.579,00
27.016,00
75.287,00
1.292.646,00
* Vpišite podatek glede povračila DDV. V kolikor lahko DDV dobite v celoti povrnjen, vpišite Da. V kolikor povračila DDV ne morete uveljavljati, vpišite Ne. V kolikor lahko dobite povrnjen samo
del DDV, vpišite odstotek povračljivega DDV. / Geben Sie ihren MwSt Status an. Ist der Partner vorsteuerabzugsberechtigt geben Sie Ja an. Ist der Partner nicht vorsteuerabzugsberechtigt
geben Sie Nein an. Ist der Partner teilweise vorsteuerabzugsberechtigt dann geben Sie den Prozentsatz von MwSt an, der vorsteuerabzugsberechtigt ist. ** Vodilni partner / Lead partner) ***
Partner
6.1.2 Prihodki projekta / Projekteinnahmen
Ali pričakujete, da bodo v projektu ustvarjeni kakršni koli prihodki? / Wird erwartet, dass bei dem Projekt Einnahmen erzielt werden?
Da/Ja
X
Ne/Nein
Če je odgovor da, razložite in ocenite znesek v eurih za vsakega partnerja.
Opomba: Prihodki se lahko na primer ustvarijo s prodajo izdelkov, proizvedenih v okviru projekta, z zaračunavanjem kotizacije za udeležbo na usposabljanjih ali
konferencah, s prodajo vstopnic za dogodke organizirane v okviru projekta, itd.
Wenn ja, erklären Sie und schätzen Sie den Betrag in Euro pro Partner ein.
Anmerkung: Einnahmen können im Rahmen vom Projekt zum Beispiel durch den Verkauf von Produkten, durch Eintrittsgebühren, Teilnehmerbeiträge etc. erzielt werden.
67
6.2 Finančni načrt / Finanzierungsplan
6.2.1 Viri financiranja /Finanzierungsquellen
Izpolnite tabelo z viri financiranja celotnih upravičenih stroškov projekta. / Füllen Sie die Tabelle zu den Finanzierungsquellen der Zuschussfähigen
Gesamtkosten aus.
Opomba: Zneski v stolpcu 3.Skupaj (1+2) morajo biti enaki zneskom v zadnjem stolpcu v tabeli 6.1.1. (8. Celotni upravičeni stroški).
Anmerkung: Beträge in der Spalte 3. Gesamt (1+2) müssen gleich wie die Beträge in der letzten Spalte in der Tabelle 6.1.1 (8. Zuschussfähige
Gesamtkosten) sein.
Partner
LP ZZV
MB
P 1 IEI
P 2 GSO
P 3 STY
P 4 UBA
P5
WSMS
P6
WSMB
P7
MOMS
P8 MAFI
SI
1. Zaprošena sredstva ESRR / 2. Lastni prispevek / Eigenmittel1
Beantragte EFRE-Mittel
2.1 Javni viri / öffentlich
2.2 Zasebni viri / privat
EUR
%
EUR
% EUR
238.652,80
85
42.115,20
15
SI
AT
AT
AT
SI
180.816,93
126.780,00
277.622,00
143.437,50
17.470,90
85
85
85
85
85
31.908,87
22.374,00
48.994,00
25.312,50
3.083,10
15
15
15
15
15
SI
17.492,15
85
3.086,85
SI
22.963,60
85
SI
63.993,95
85
1.089.229.83
84,26
Skupaj projekt/
Gesamtprojekt
11.196,20
3. Skupaj /Gesamt (1+2)
% EUR
280.768,00
223.922,00
149.154,00
326.616,00
168.750,00
20.554,00
100,00
15
20.579,00
100,00
4.052,40
15
27.016,00
100,00
11.293,05
192.219,97
15
14,87
75.287,00
1.292.646,00
100,00
11.196,20
5
%
100,00
0,87
*1 Za pojasnila o Lastnem prispevku in o načinu izračuna virov sofinanciranja glejte Navodila za prijavitelje, poglavje 3.3. Financiranje (primer v opombi), str. 18/ Für Erklärungen zu den
Eigenmittel und wie die Finanzierungsquellen kalkuliert werden, sehen Sie den Antragsleitfaden, Kapitel 3.3. Finanzierung (Beispiel in der Fußnote), S. 18
68
6.2.2 Nacionalno/regionalno javno sofinanciranje projekta / Nationale/regionale öffentliche
Kofinanzierung des Projektes
Ali ste s partnerjem/ji že dogovorili, kako boste zagotovili nacionalno/regionalno javno sofinanciranje
projekta?/ Haben Sie und Ihr(e) Partner bereits Vorkehrungen getroffen, um eine nationale/regionale
öffentliche Kofinanzierung des Projekts zu sichern?
Da/Ja
X
Ne/Nein
Če je odgovor da, navedite organ/ustanovo, ki bo zagotovil/a sofinanciranje. / Wenn ja, nennen Sie
die Institution, die die Kofinanzierung übernehmen soll.
6.3 Predložitev tega projekta za sofinanciranje iz drugih programov / Finanzierung dieses Projekts
aus anderen Programmen
6.3.1 Predložitev projekta / Einreichung des Projektes
Ali ste ta projekt predlagali za sofinanciranje še kateremu programu ali skladu? / Haben Sie dieses
Projekt in anderen Fonds oder Programmen zur Förderung eingereicht?
Da/Ja
X
Ne/Nein
Če je odgovor da, navedite ustanovo, ki bo zagotovila sredstva ter program/sklad. / Wenn ja,
machen Sie Angaben zur finanzierenden Institution und zum Programm/Fonds.
6.3.2 Odobritev sofinanciranja / Bewilligung der Kofinanzierung
Ali je bilo kakršnokoli sofinanciranje tega projekta iz drugih programov/skladov že odobreno? /
Wurde eine Kofinanzierung dieses Projekts aus anderen Programmen bereits bewilligt?
Da/Ja
X
Ne/Nein
69
7. Prispevek in skladnost s politikami Skupnosti, nacionalnimi/regionalnimi strategijami ter
sinergija z drugimi projekti / Beitrag und Kohärenz mit Gemeinschaftsstrategien,
nationalen/regionalen Strategien und Synergie mit anderen Projekten
Za osnutek projekta ustrezno označite vplive v tabelah v točkah 7.3.1 do 7.3.3./ Zum Projektentwurf
sind Tabellen unter Punkten 7.3.1 bis 7.3.3 auszufüllen.
7.1 Povezave z drugimi projekti ali dejavnostmi / Zusammenhang mit anderen Projekten oder
Aktivitäten
(največ 2 strani, pisava 11/ max. 2 Seiten, Schriftgrad 11)
Ali projekt temelji na rezultatih predhodnih projektov, pobud ali dejavnosti na predlaganem območju
oziroma sektorju? Če je odgovor da, razložite, kako.
X
Da/Ja
Ne/Nein
Naslednje reference so navedene v poglavju 2 (Vsebina projekta). Predlog v glavnem temelji na
rezultatih ali priporočilih naslednjih raziskav:
(1) IZVEDBA PILOTNEGA PROGRAMA UKREPOV ZA ZMANJŠANJE ONESNAŽENJA PITNE VODE S
KEMIJSKIMI ONESNAŽEVALI V MARIBORSKI REGIJI OSKRBE S PITNO VODO ZA OBDOBJE OD 2007
DO 2010 (PILOTNI PROGRAM DRAVA II), pogodba št. C2715-09-000018, št. 355-1/2009/9 –
Ministrstvo za zdravje, Urad RS za kemikalije, št. 355-2/2009 – Mestna občina Maribor
(2) AMT
DER
STEIERMÄRKISCHEN
LANDESREGIERUNG
(2009):
Aktionsprogramm
Grundwasserschutz. – Unveröff. Ber., 68 S., Graz.
(3) FANK, J., F. FEICHTINGER, G. DERSCH & J. ROBIER (2010): Ackerbauliche Maßnahmen für eine
grundwasserverträgliche Landwirtschaft im Murtal (Graz bis Bad Radkersburg). – Unveröff. Ber.
JOANNEUM RESEARCH, Inst. f. WasserRessourcenManagement, Bundesamt für
Wasserwirtschaft, Institut für Kulturtechnik und Bodenwasserhaushalt, Österreichische Agentur
für Gesundheit und Ernährungssicherheit. – Institut für Bodengesundheit und Pflanzenernährung
& Versuchsreferat der Steirischen Landwirtschaftsschulen. 95 S., Graz.
(4) OPVO / Občinski program varstva okolja Mestne občine Maribor za obdobje 2008-2013
(5) Okoljsko poročilo v skladu s Strateško okoljsko presojo Operativnega programa čezmejnega
sodelovanja Avstrija-Slovenija 2007-2013. – Neobjavljeno poročilo JOANNEUM RESEARCH,
Institut za tehnologijo in regionalno politiko ter OIKOS svetovanje za razvoj, d. o. o.
V zadnjih letih so bile izvedene dodatne dejavnosti spremljanja (organiziralo jih je Ministrstvo za
kmetijstvo, gozdarstvo, okolje in gospodarjenje z vodami) v zvezi z določenimi organskimi
onesnaževali, ki onesnažujejo podzemne vode. Pokazalo se je, da se lahko odkrijejo farmacevtski
izdelki in pesticidi v večini teles podzemne vode. Leta 2010 se je začela še ena dodatna dejavnost
spremljanja za podzemno vodo za odkrivanje številnih pesticidov in ustreznih metabolitov.
70
Baut das Projekt auf Ergebnissen früherer Projekte, Initiativen oder Aktivitäten auf dem geplanten
Gebiet oder Sektor auf? Wenn ja, erklären Sie wie.
Folgende Zitate sind in Kapitel 2 (Projektinhalte) zu finden. Der Antrag basiert hauptsächlich auf den
Ergebnissen oder den Empfehlungen dieser Forschungsberichte.
(1) IMPLEMENTATION OF THE PILOT PROGRAMME OF MEASURES FOR REDUCING THE POLLUTION
OF DRINKING WATER WITH CHEMICAL POLLUTANTS IN THE MARIBOR DRINKING WATER SUPPLY
REGION FOR THE PERIOD OF 2007-2010 (PILOT PROJECT DRAVA II), contract no. C2715-09000018, no. 355-1/2009/9 – Ministry of Health, Chemicals Office of the Republic of Slovenia, no
355-2/2009 –City Municipality of Maribor
(2) AMT
DER
STEIERMÄRKISCHEN
LANDESREGIERUNG
(2009):
Aktionsprogramm
Grundwasserschutz. – Unveröff. Ber., 68 S., Graz.
(3) FANK, J., F. FEICHTINGER, G. DERSCH & J. ROBIER (2010): Ackerbauliche Maßnahmen für eine
grundwasserverträgliche Landwirtschaft im Murtal (Graz bis Bad Radkersburg). – Unveröff. Ber.
JOANNEUM RESEARCH, Inst. f. WasserRessourcenManagement, Bundesamt für
Wasserwirtschaft, Institut für Kulturtechnik und Bodenwasserhaushalt, Österreichische Agentur
für Gesundheit und Ernährungssicherheit – Institut für Bodengesundheit und Pflanzenernährung
& Versuchsreferat der Steirischen Landwirtschaftsschulen. 95 S., Graz.
(4) OPVO / Environmental Protection Program of the Municipality Maribor for 2008-2013.
(5) Environmental Report in line with the Strategic Environmental Assessment of the Operational
Programme Cross Border Cooperation Austria-Slovenia 2007-2013. – Unpublished Report
JOANNEUM RESEARCH, Inst. of Technology and Regional Policy and OIKOS svetovanje za razvoj,
d. o. o.
In den letzten Jahren wurden zusätzliche Monitoringaktivitäten (organisiert vom Ministerium für
Landwirtschaft, Forstwirtschaft, Umwelt und Wasserwirtschaft) betreffend bestimmten organischen
Schadstoffen als Grundwasserverunreinigungen durchgeführt. Es hat sich gezeigt, dass Medikamente
und Pestizide in den meisten Grundwasserkörpern auftreten. 2010 wurde ein zusätzliches
Monitoring im Grundwasser zum Nachweis von zahlreichen Pestiziden und deren Metaboliten
gestartet.
7.2 Prispevek projekta k nacionalnim/regionalnim strategijam in programom / Beitrag des Projekts
zu nationalen/regionalen Strategien und Programmen
(največ 2 strani, pisava 11 / max. 2 Seiten, Schriftgrad 11)
Kako bo projekt prispeval k nacionalnim/regionalnim strategijam in programom?
Projekt je nadgradnja proramov in strategij navedenih v poglavju 7.1. : Ukrepi za zmanjšanje
onesnaženosti pitne vode z onesnaževali na območju sistema oskrbe s pitno vodo Murska Sobota/
Aktionsprogramm Grundwasserschutz, Ackerbauliche Maßnahmen für eine grundwasserverträgliche
Landwirtschaft im Murtal. Poleg tega bodo vzpodbudile pripravo navodil za izdelavo Načrta varne
oskrbe s pitno vodo
Wie wird das Projekt zu nationalen/regionalen Strategien und Programmen beitragen?
Das Projekt wird die oben angeführten Programme und Strategien (Kapitel 7.1: Measures for
Reducing the Pollution of Drinking Water with Chemical Pollutants in the Murska Sobota Drinking
Water Supply Region, Aktionsprogramm Grundwasserschutz, Ackerbauliche Maßnahmen für eine
grundwasserverträgliche Landwirtschaft im Murtal) weiter verbessern. Außerdem werden die
Vorgaben aus dem nationalen Gewässerplan (NGP) weiter vorrangetrieben.
71
7.3 Prispevek k trajnostnemu razvoju / Beitrag zur nachhaltigen Entwicklung
Kako bo projekt prispeval k trajnostnemu razvoju čezmejnega programskega območja? Za ustrezen(e)
vpliv(e) označite ustrezno okence in razložite, kakšen je pričakovani vpliv. / Wie trägt das Projekt zur
nachhaltigen Entwicklung des grenzübergreifenden Programmgebiets bei? Markieren Sie für die
erwartete(n) Auswirkung(en) das/die entsprechende(n) Feld(er) und konkretisieren Sie diese.
7.3.1 Pričakovani gospodarski vplivi / Erwartete wirtschaftliche Auswirkungen
Označite da oz. ne. Če da, navedite pojasnilo v okvirček. / Markieren Sie ja oder nein. Wenn ja, geben
Sie die Erklärung in den Kasten an.
DA/JA
NE/NEIN
X
X
X
X
Pričakovani gospodarski vplivi
izboljšanje gospodarskega sodelovanja
ustvarjanje novih delovnih mest
izboljšanje usposobljenosti in zaposljivosti
izboljšanje turistične ponudbe in
prepoznavnosti
Izboljšanje sodelovanja na tematskih
prednostnih področjih
X
Erwartete wirtschaftliche Auswirkungen
Verbesserung der wirtschaftlichen Kooperation
Schaffung von neuen Arbeitsplätzen
Erwerb von Kompetenzen und Verbesserung
der Chancen am Arbeitsmarkt
Verbesserung
und
Erkenntlichkeit
des
Tourismusangebots
Verbesserung der Kooperation in den
thematischen Stärkefeldern
Namestitev objektov za bogatenje podzemne vode in podporna spletna informacijska platforma
bosta ustvarili pogoje za nova delovna mesta.Monitoring mreža, modeliranje na čezmejnem
območju bosta vzpostavili pogoje tesnejšega sodelovanja – ključnega orodja in podpora sistemu
odločanja..
Die Schaffung von neuen Arbeitsplätzen betrifft die Errichtungen und Betrieb von künstlichen
Grundwasseranreicherungsanlagen und die Betreuung des Web-basierten Informationsssystems.
Verstärkte Kooperationen werden durch die umfassenden gemeinsamen Monitoring-Netzwerke und
die gemeinsam geführte Datenbank, wie auch die grenzüberschreitenden Modellierungen als
Grundlage für Entscheidungsunterstützungssysteme entstehen.
7.3.2 Pričakovani okoljski vplivi/ Erwartete Umweltauswirkungen:
Označite da oz. ne. Če da, navedite pojasnilo v okvirček. / Markieren Sie ja oder nein. Wenn ja, geben
Sie die Erklärung in den Kasten an.
DA/ JA
X
NE/NEIN
X
X
X
Pričakovani okoljski vplivi
izboljšanje ravnanja z okoljem in
obvladovanje tveganj
varstvo narave in ohranjanje biotske
raznovrstnosti
učinkovita raba energije
povečanje uporabe obnovljivih virov
energije
72
Erwartete Umweltauswirkungen
Verbesserung
von
Umwelt
Risikomanagement
und
Naturschutz und Erhalt der Biodiversität
Effizienter Engergieeinsatz
Steigerung
der
Nutzung
Energiequellen
erneuerbarer
Analiza izpostavljenosti:
Določitev izbranih onesnaževal, kakor so pesticidi, nitrati itd. v podzemni vodi je nujno potrebna za
pridobivanje podatkov o njihovih ravneh koncentracije in s tem o njihovi prisotnosti v vodnem okolju.
Ocena tveganja:
Analiza izpostavljenosti je skupaj z ravnmi učinkov preučevanih spojin podlaga za nadaljnjo oceno
tveganja. Zagotovila bo informacije, ali lahko odkrite ravni onesnaženja predstavljajo nevarnost za
vodno in kopensko okolje (npr. nevretenčarje in vretenčarje) in končno tudi za zdravje ljudi.
Obvladovanje tveganja:
Če je ugotovljeno tveganje za določena onesnaževala, je treba pripraviti in izvesti ukrepe za
zmanjšanje morebitnega tveganja na najmanjšo možno mero
Aufschlussanalysen:
Die Bestimmung von ausgewählten Schadstoffen wie Pestizide, Nitrate, usw. im Grundwasser ist
wesentlich für Informationen über die Konzentrationsniveaus und so über deren Präsenz in der
aquatischen Umwelt.
Risikobewertung:
Die Aufschlussanalysen und die Effektfolgen der untersuchten Stoffe bilden die Basis für die
Risikobewertung. Sie geben Aufschluss darüber, ob die nachgewiesenen Schadstofffolgen eine
Gefahr für die aquatische und terrestrische Umwelt (z.B. wirbellosen Tieren und Landwirbeltiere) und
folglich für die menschliche Gesundheit darstellen.
Risikomanagement:
Wenn das Risiko für bestimmte Schadstoffe identifiziert wurde, müssen Maßnahmen ausgearbeitet
und eingebaut werden, um das potentielle Risiko zu minimieren und zu verringern.
7.3.3 Pričakovani družbeni vplivi / Erwartete soziale Auswirkungen:
Označite da oz. ne. Če da, navedite pojasnilo v okvirček. / Markieren Sie ja oder nein. Wenn ja, geben
Sie die Erklärung in den Kasten an.
DA/ JA
X
NE/NEIN
X
X
izboljšanje zdravja ljudi
X
X
Pričakovani družbeni vplivi
podpiranje enakih možnosti
socialna kohezija in socialna vključenost
marginalnih skupin
krepitev kulturne identitete
izboljšanje sodelovanja na lokalni/regionalni
ravni
Erwartete soziale Auswirkungen
Förderung der Chancengleichheit
soziale Kohäsion und soziale Eingliederung
von Randgruppen
Aufbesserung
der
Gesundheit
der
Menschen
Stärkung der kulturellen Identität
Aufbesserung der lokalen und regionalen
Kooperation
Dosežena bo enakomernost možnosti in omejitev varovan ja in ohranjanja kakovostne podzemne
vode s splošnimi aktivnostmi na celotnem območju povodja reke Mure.S skupno strategijo
učinkovitih meril in ukrepov na čezmejnem območju vodonosnika reke Mure se bo okrepilo splošno
zdravstveno stanje ljudi.Na osnovi in s pomočjo rezultatov projekta bo vzpostavljeno sodelovanje
med različnimi deležniki , začenši z upravnimi, strokovnimi, nevladnimi, gospodarskimi, socialno
ekonomskimi in političnimi na čezmejnem območju vodonosnika reke Mure.
73
Eine Chancengleichheit wird durch die gemeinsamen Aktivitäten im Murtalaquifer hinsichtlich der
Nutzung und der Nutzungseinschränkungen aufgrund des Grundwasserschutzes erreicht.
Die Gesundheit der Menschen wird durch eine gemeinsame Strategie mit effektiveren Maßnahmen
im grenzüberschreitenden Mur-Aquifer verbessert.
Kooperationen entstehen aufgrund der Projektergebnisse auf unterschiedlichen Ebenen von der
Administration, Wissenschaft, Experten, Fachleuten bis hin zu ökonomischen, sozialen und
politischen Ebenen in der Grenzregion.
74
8. Trajnost rezultatov projekta / Nachhaltigkeit der Projektergebnisse
Izpolniti za predložitev popolne vloge. / Füllen Sie zur Einreichung des vollständigen Antrags aus.
Kaj se bo zgodilo po zaključku projekta? Razložite, kako boste ohranili rezultate v finančnem in
organizacijskem smislu?
Razvoj čezmejnega sistema obvladovanja onesnaževal podzemen vode je pomembno za doseganje
visoke kakovosti podzemne vode, posledično tudi pitne vode, v prihodnosti.Po potrebi je treba za
preučevane spojine uvesti ukrepe za zmanjšanje vplivov na živali in ljudi na najmanjšo možno mero.
Prikazani ukrepi se lahko uporabijo za prihodnje probleme. Projekt bo okrepil obstoječo mreža
udeležencev. Poleg tega se bo obrnil tudi na skupno znanstveno skupnost.
Was wird geschehen, wenn das Projekt abgeschlossen ist? Erklären Sie, wie die Nachhaltigkeit in
finanzieller und organisatorischer Hinsicht sichergestellt wird.
Die Entwicklung einer grenzüberschreitenden Struktur zur Beobachtung von Schadstoffen in den
Grundwasserkörpern ist wesentlich für eine dauerhafte Verbesserung der Grundwasserqualität zum
Wohle der Menschen und muss in Zukunft angewendet werden.
Wenn notwendig, müssen Maßnahmen für die untersuchten Stoffe getroffen werden, um die
Auswirkungen auf Tiere und Menschen zu minimieren.
Das bereits existierende Netzwerk der Teilnehmer wird durch das Projekt gestärkt. Zusätzlich wird
die wissenschaftliche Gemeinschaft zusammenrücken.
75
9. Priloge / Anhänge
 Priloga 1 – Stroškovni načrt
 Priloga 2 – Kazalniki na ravni programa, prednostnih nalog in projekta
 Priloga 3 – Izjava vodilnega partnerja
 Priloga 4 – Izjava o partnerstvu
 Priloga 5 – Izjava o sofinanciranju (če potrebno) – zahteva se samo za vodilne partnerje
oz. partnerje iz Avstrije
 Priloga 6 – Povzetek projekta
 Anhang 1 – Budget
 Anhang 2 – Indikatoren auf Programm-, Prioritäts- und Projektebene
 Anhang 3 – Erklärung des Lead Partners
 Anhang 4 – Erklärung der Partnerschaft
 Anhang 5 – Kofinanzierungserklärung (gegebenenfalls) – nur für den Lead Partner / Partner aus
Österreich verlangt
 Anhang 6 – Zusammenfassung des Projektes
76
10. Kontrolni seznam / Checkliste
Preden pošljete vlogo, prosimo, preverite tudi naslednje:












Vloga je pripravljena v slovenskem in nemškem jeziku.
Prijavnica je izpolnjena v celoti, izpolnjene so vse rubrike.
Priloga 1 – Stroškovni načrt projekta je izpolnjen in priložen.
Priloga 2 – Kazalniki so vpisani in priloženi.
Priloga 3 – Izjava vodilnega partnerja je izpolnjena, podpisana s strani zakonitega zastopnika in
priložena.
Priloga 4 – Izjava o partnerstvu je izpolnjena, podpisali so jo zakoniti zastopniki partnerjev v
projektu in vodilnega partnerja. Priložena je za vsakega od partnerjev v projektu.
Priloga 5 – Izjava o sofinanciranju je podpisana in priložena (zahteva se samo za vodilne partnerje
oz. partnerje iz Avstrije v primeru, da javno sofinanciranje zagotavljajo institucije, ki niso partnerji
v projektu). Posamezni partner v projektu predloži svojo(e) izjavo(e) o sofinanciranju.
Priloga 6 – Povzetek projekta je izpolnjen v angleščini in priložen
Prijavnica, vključno s prilogami, je pripravljena v enem izvirniku.
Elektronska različica je pripravljena in je enaka tiskanemu izvirniku, vključene so skenirane
priloge.
Zaprošeni znesek sredstev ESRR je višji od 30.000 EUR.
Projekt bo izveden najkasneje do 31. marca 2015.
Prüfen Sie vor dem Einreichen des Antrags bitte die folgenden Punkte:












Antrag wurde zweisprachig erstellt.
Das Antragsformular einschließlich aller Abschnitte wurde vollständig ausgefüllt.
Anhang 1 – Budget wurde ausgefüllt und liegt bei.
Anhang 2 – Indikatoren wurde ausgefüllt und liegt bei.
Anhang 3 – Erklärung des Lead Partner wurde ausgefüllt, vom zeichnungsberechtigten Vertreter
unterzeichnet und liegt bei.
Anhang 4 – Erklärung der Partnerschaft wurde für jeden Projektpartner ausgefüllt, von den
zeichnungsberechtigten Vertretern der Projektpartner und des Lead Partners unterzeichnet und
liegt bei.
Anhang 5 – Kofinanzierungserklärung wurde unterzeichnet und liegt bei (wird nur für
Leadpartner bzw. Partner aus Österreich verlangt falls eine öffentliche Kofinanzierung von
Organisationen sichergestellt wird, die nicht als Partner am Projekt beteiligt sind). Jeder
Projektpartner legt seine Kofinanzierungserklärung(en) bei.
Anhang 6 – Zusammenfassung des Projekts ist auf Englisch vorbereitet und liegt bei.
Das Antragsformular einschließlich aller Anhänge wurde in einem Original erstellt.
Es wurde eine elektronische Version erstellt, die mit dem gedruckten Original ident ist,
einschließlich von Scans aller Anhängen.
Die beantragten EFRE-Mittel müssen mindestens 30.000 Euro betragen.
Das Projekt wird spätestens bis zum 31. März 2015 implementiert.
77
Herunterladen